1-2. Bupisane̱ Myenge 40:6, njika mabea Yehova a bolino̱ biso̱ e, ońola nje pe̱ di me̱nde̱no̱ jombwea mo̱ e?

YEHOVA e nde Loba di sangi mulema. Dutea te̱ mabea mō̱ a bolino̱ biso̱: was’asu ńa mpesa ńe nde wum’asu ya boja e si be̱n elangisan; bo̱ngo̱ basu bo wekabe̱ o mbad’a betańsedi; na Bibe̱l, Eyal’ao ya tiki. Tongwea na man mabea malalo ma Yehova nde di be̱nno̱ wum’a boja, jeno̱ ka ni dongame̱n o dutea na kwala na bane̱, di be̱nno̱ pe̱ malabe̱ ma myuedi ma mweńa jeno̱ ná di baise̱.​—Langa Myenge 40:6.

² O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola man mabea malalo. Di dutedi te̱ ońol’ao, di me̱nde̱ bata to̱ndo̱ ma mabea, di pula pe̱ bwese̱ Muweked’asu ńa ndolo, Yehova, muńe̱nge̱. (Bbī. 4:11) Di me̱nde̱ pe̱ be̱ ńai ni dongame̱n o jongwane̱ ba bena ba dengabe̱le̱ na belēdi ba mpoṅ, ba dube̱ ná longe̱ di wu nde na mo̱me̱ne̱.

3. Ońola nje wase e si be̱nno̱ elangisan e?

³ Dibie̱ la Yehova di me̱ne̱ne̱ ná bwē o mbadi a wekino̱ wum’asu ya boja, wase. (Rom. 1:20; Bon. 3:4) Seto̱ ngo̱nd’asu buka te̱ nde e mayo̱mbe̱ dinge̱le̱ wei, nde wase e si be̱n elangisan ońolana e be̱n mambo me̱se̱ ma mapule̱ ońola dibongo la longe̱ la mot’a benama.

4. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná dibie̱ la Loba di me̱ne̱ne̱ o mbadi a wekino̱ wase e? Bola eyembilan.

⁴ O mambo mō̱ je ná di langisane̱ wase o misipo na kunga o tube̱. Nde mawengisan mande̱ne̱ me oteten a was’asu na kunga ni po̱ngo̱be̱ na mot’a benama ni londi pe̱ na bato. K’eyembilan, njik’etum bato be o kunga beno̱ ná ba be̱ longe̱ yete̱na bangame̱n o sombwea babo̱me̱ne̱ ngo̱ a bwam ba masoano̱, da, na madiba nde ba kombe̱  pe̱ mbindo ńe̱se̱ ba mabusise̱no̱ o ni kunga me̱ne̱ beno̱ e? Bato be o ni kunga ba si me̱nde̱ be̱ longe̱ pond’a bwaba. O diwengisan, wase e bambe̱ lodun na lodun la bewekedi ba longe̱. E mabola babo̱ ngo̱ a bwam ba masoano̱, da na madiba ba be̱nno̱ ńo̱ngi; ma mambo me pe̱ ponda ye̱se̱. To̱ná mbindo ńe̱se̱ bewekedi be mabusise̱no̱ e matikano̱ nde o wase, ńe te̱ nde mpesa na wum’a boja yangame̱n. Ońola nje e? Ońolana Yehova a weki wase ńai ńena mbindo ńeno̱ ná e tukwabe̱ o timba lambo la bwam bewekedi beno̱ pe̱te̱ ná be bolane̱. Di me̱nde̱ jombwea o patape̱m ne̱ni dibie̱ la Yehova di me̱ne̱nno̱ o muyo̱mbo̱ ma ngo̱ a bwam di masoano̱ ni belabe̱ ná o̱ksije̱n, na o muyo̱mbo̱ ma madiba.

5. Nje ye muyo̱mbo̱ ma o̱ksije̱n e, nje pe̱ mu mabamse̱no̱ e?

⁵ O̱ksije̱n ńe nde ngo̱ ni masue̱le̱ longe̱ ńena bewekedi ba longe̱ bō̱ be mabolane̱no̱, name̱ne̱ pe̱ na biso̱ bato. E so̱be̱ ná bewekedi ba longe̱ be masoa ebwe’a lokoli la lodun la ton a o̱ksije̱n mbu te̱. Be bewekedi ba longe̱ me̱ne̱ be mabusise̱ pe̱ ngo̱ a bobe ni belabe̱ ná dio̱ksid ńa karbo̱n. Nde ben bewekedi ba longe̱ be si masoa ngo̱ a bwam ńe̱se̱, to̱ tapot’a ngo̱ pe̱ e si malonda na ngo̱ a “bobe,” ńe nde dio̱ksid ńa karbo̱n. Ońola nje e? Ońolana Yehova a weki pe̱ ńai na ńai a myele​—minde̱ne̱ na bewudu besadisadi ka belo̱lo̱nde̱. Mi myele mi masoa ni ngo̱ a bobe, dio̱ksid ńa karbo̱n, nde mi busise̱ ngo̱ a bwam ńe nde o̱ksije̱n. Na mbale̱, muyo̱mbo̱ ma ngo̱ a bwam mu mabamse̱ byala ba kalat’a Bebolo 17:24, 25 ná: “Loba . . . nde a mabole̱ be̱se̱ longe̱ na we̱i.”

6. Nje ye muyo̱mbo̱ ma madiba e, nje pe̱ mu mabonde̱no̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Muyo̱mbo̱ ma madiba mwe nde jabea la Yehova”.)

⁶ Madiba. O ebe̱yed’ao ya madibadiba, madiba me nde o wase ońolana ngo̱nd’asu e te̱se̱be̱ etum yangame̱n na wei. E sisea pe̱te̱ son be̱be̱ na wei, madiba me̱se̱ ma wusa banja, wase e be̱ wea, ńanja, eweked’a longe̱ to̱ ewo̱ pe̱ e si be̱ oten. Wase e po̱to̱ pe̱te̱ etum son na wei, madiba me̱se̱ ma wusa nde koka, wase ńe̱se̱ e timba ekokot’a epudung’a ais. Nde kana Yehova a te̱se̱no̱ wase etum yangame̱n na wei, muyo̱mbo̱ ma madiba me o wase mwe ná mu we̱le̱ sue̱le̱ longe̱. Ngiń’a wei e matimbise̱ madiba me o tube̱ na o bepolo bepe̱pe̱ mūdi mwena mu mondeye̱ o mo̱ń o timba mawindiwindi. Mbu te̱ dime̱ne̱ la madiba lena wei i matimbise̱no̱ mūdi di buki madiba me o bebudu ba wase ńe̱se̱ nate̱na ’yidi. Mu mūdi mu maja o tapot’a ngo̱ lambo ka dom la mińa denge̱ mu matimba mbua to̱ sino ni mako̱ o wase. Ma madiba ma matimba pe̱te̱ o tube̱, o munja, o bebudu, to̱ o tongo a madiba, na muyo̱mbo̱ mu botea pe̱te̱. Mbadi Yehova a te̱se̱no̱ mu muyo̱mbo̱ e mongwane̱ ná madiba ma be̱ o wase ponda ye̱se̱. Nika e mabonde̱ njika dibie̱ na ngińa eno̱.​—Hiob 36:27, 28; Mul. 1:7.

7. O njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola jabea Myenge 115:16 e makwaleano̱ e?

⁷ Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola ngo̱nd’asu ni mubisane̱ na mambo ma bwam me̱se̱ me oten e? (Langa Myenge 115:16.) Mbadi po̱ ńe nde ná di duteye ońola mambo Yehova a wekino̱. Nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o timbise̱le̱ Yehova masoma buńa te̱ ońola mambo ma bwam a mabolano̱ biso̱. Mbadi nipe̱pe̱ ńa lee̱le̱ masoma ońola wase ńe nde ná di kombe̱ wuma di majano̱ bosangi.

8. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná bo̱ngo̱ basu bo wekabe̱ o mbad’a betańsedi e?

⁸ Bo̱ngo̱ ba moto bo wekabe̱ o mbad’a  betańsedi. Niponda o tano̱ o dibum la ńo̱ngo̱, bo̱ngo̱ bo̱ngo̱ bo longabe̱ bupisane̱ ne̱ni Yehova a te̱se̱no̱. Lokoli la misisa ma bo̱ngo̱ ma peńa lo malongabe̱ minuti te̱! Bamuwaso ba so̱i ná bo̱ngo̱ ba mutud’a moto bo be̱n be̱be̱ na 100 lokoli la lodun la misisa ma tobotobo mi belabe̱ ná neuron. Dibo̱to̱ la mi misisa me̱se̱ nde di belabe̱ ná bo̱ngo̱, bwena bwe bodilo ba lambo ka kilo po̱ n’epasi. Jombweye mambo mō̱ ma betańsedi bo̱ngo̱ bweno̱ ná bo bola.

9. Nje e mabole̱ wa mbaki ná k’asu ni dongame̱n o pase̱le̱ bwambo ńe nde jabea la Loba e?

⁹ K’asu ni dongame̱n o pase̱le̱ bwambo ńe betańsedi. Dutea te̱ nje e matombe̱ ke̱ di mato̱po̱. Ponda te̱ o mapase̱le̱no̱ eyala, bo̱ngo̱ bo̱ngo̱ bwangame̱n we̱le̱ mulatako oteten a soa la lambo ka ebwe’a mison m’eyem’ango̱, mungo̱ngi mo̱ngo̱, bepopo bo̱ngo̱, mpe mo̱ngo̱ na bwanga bo̱ngo̱ o mulemlem ma ponda. Mi mison me̱se̱ mangame̱n soa bupisane̱ o̱da ni te̱se̱be̱ ná moto a pase̱le̱ byala ná se̱ṅse̱ṅ. Jombwea k’asu ni dongame̱n o to̱po̱ leme̱, muwaso mō̱ mu kwali o mbu 2019 ná mye̱nge̱ ma bana me ná memba byala bō̱. Nje mun muwaso mu so̱ino̱ e mabamse̱ nde nje jita la bamuwaso ba dube̱no̱, ná di yabane̱ ka ni dongame̱n o jemba na jokwa leme̱. Na mbale̱ k’asu ni dongame̱n o pase̱le̱ bwambo ńe nde jabea la Loba.​—Bbu. 4:11.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola jabea la Loba la pase̱le̱ bwambo e?

¹⁰ Mbadi po̱ ńa lee̱le̱ masoma ońola jabea lasu la pase̱le̱ bwambo ńe nde ná di teleye̱ ba bena ba dube̱ ná longe̱ di wu nde na mo̱me̱ne̱ ońola nje di dube̱no̱ ná Loba nde a weki mambo me̱se̱. (Mye. 9:2; 1 Pet. 3:15) Ba bena ba masue̱le̱ be belēdi ba mapula ná di dube̱ ná wase na bewekedi ba longe̱ be̱se̱ be oten ba si wekabe̱. Di bolane̱ te̱ Bibe̱l na mato̱ti mō̱ mena di kwaledino̱ o din jokwa, je ná di lingea Tet’asu ńe o mo̱ń, di teleye̱ pe̱ ba bena ba to̱ndi lambe̱ toi ońola nje di bukedino̱ o mo̱nge̱le̱ ná Yehova nde e Muweked’a mo̱ń na wase.​—Mye. 102:26; Yes. 40:25, 26.

11. Ońola njika njo̱m po̱ bo̱ngo̱ basu bweno̱ betańsedi e?

¹¹ K’asu ni dongame̱n o jo̱nge̱le̱ mambo ńe betańsedi. O kwaṅ, mutiledi mō̱ a ta a kwala ná bo̱ngo̱ ba mot’a benama bwe ka ni dongame̱n o jo̱nge̱le̱ mambo ma tilabe̱ o 20 ma lodun la kalati. Nde o nin we̱nge̱ e makwalabe̱ ná bo̱ngo̱ basu bwe ná bo kombe̱ buka nika. Njika lambo la tobotobo k’asu ni dongame̱n o jo̱nge̱le̱ mambo e mabolano̱ biso̱ epolo o bola e?

12. Ne̱ni k’asu ni dongame̱n o jokwa bediedi jombwea bedangwedi e mawe̱le̱no̱ biso̱ diwengisan na ńama e?

¹² Oteten a bewekedi be̱se̱ be o wase, bato buka te̱ nde be ka ni dongame̱n o jokwa bediedi jombwea bedangwedi ońolana be ná bo̱nge̱le̱ nje e po̱yedi babo̱ o mińa mi tombi. Je so̱ ná jokwa bete̱sedi  ba bwam, di tukwa mbad’asu ńa dutea na ńa die̱le̱ longe̱ lasu. (1 Kor. 6:9-11; Kol. 3:9, 10) Je ná jokwe̱le̱ doi lasu la mulema o jemba diwengisan le oteten a bwam na bobe. (Bon. 5:14) Je ná jokwa o lee̱le̱ ndolo, nded’a mulema, na ndedi. Je pe̱ ná jokwa o jembilane̱ te̱me̱ la sim la Yehova.

13. Bupisane̱ Myenge 77:12, 13, ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ jabea lasu la jo̱nge̱le̱ mambo e?

¹³ Mbadi po̱ ńa lee̱le̱ masoma ońola jabea lasu la jo̱nge̱le̱ mambo ńe nde ná jo̱nge̱le̱ ngedi ye̱se̱ Yehova ongwane̱no̱ biso̱, a lo̱kino̱ pe̱ biso̱ o mińa mi tombi. Nika e me̱nde̱ jouse̱ mbaki di be̱nno̱ ná a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o mińa mi maye̱. (Langa Myenge 77:12, 13; 78:4, 7) Mbadi nipe̱pe̱ ńe nde ná jo̱nge̱le̱ mambo ma bwam bane̱ ba maboleano̱ biso̱ na timbise̱le̱ pe̱ babo̱ masoma ońola nje ba bolino̱. Bamuwaso ba so̱i ná bato bena ba matimbise̱le̱ masoma be bonam. E do̱li pe̱ ná jembilane̱ Yehova o po̱so̱ dimbea mambo mō̱. K’eyembilan, Yehova a mo̱nge̱le̱ mambo me̱se̱, a si madimbea to̱ lambo, nde jate̱le̱ te̱ a mapo̱so̱ o lakise̱ mawuse̱ masu a dimbea pe̱ mo̱. (Mye. 25:7; 130:3, 4) A mapula ná biso̱ pe̱ di boleye bane̱ mulemlem ke̱ ba baise̱ milakisan ońola bobe ba bolane̱no̱ biso̱.​—Mat. 6:14; Lukas 17:3, 4.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola jabea la betańsedi la bo̱ngo̱ e?

¹⁴ Je ná di lee̱le̱ masoma ońola jabea la betańsedi la bo̱ngo̱, ke̱ di mabolane̱ mo̱ o jabwe̱le̱ nu ńena nu boli biso̱ mo̱. Bato bō̱ ba mapo̱so̱ o bolane̱ bo̱ngo̱ babu o te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na nje ye bobe. Nde kana Yehova a wekino̱ biso̱, e te̱nge̱n ná bete̱sedi bao be be̱ bwam buka to̱ njika bete̱sedi jeno̱ ná di te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱. (Rom. 12:1, 2) Je musango yete̱na di dango bupisane̱ bete̱sedi bao. (Yes. 48:17, 18) Di mokwa pe̱ janda la longe̱ le nde ná, jabwe̱le̱ Muweked’asu na Tet’asu na bwese̱ pe̱ mulema mao muńe̱nge̱.​—Min. 27:11.

15. Ne̱ni jabea la Bibe̱l di malee̱no̱ ná Yehova a to̱ndi bato ba benama e?

¹⁵ Bibe̱l ńe nde jabea la ndolo di wu na Loba. Tet’asu ńe o mo̱ń a tute̱le̱ nde bato o tila mo̱ ońolana a mombwea bana bao be o wase jita. Tongwea na Bibe̱l, Yehova a mabola biso̱ malabe̱ ma myuedi me mweńa buka me̱se̱ jeno̱ ná di baise̱; k’eyembilan: Owe̱ni di wuno̱ e? Nje ye janda la longe̱ e? Nje kie̱le̱ ni maye̱ e mawanano̱ e? Yehova a mapula ná bana bao be̱se̱ ba bie malabe̱ ma mi myuedi, ońola nika nde o pambo a ponda ńa bebwea ba mimbu a tute̱le̱no̱ bato o tukwa Bibe̱l o jita la leme̱. We̱nge̱, Bibe̱l e maso̱be̱ o buka 3 000 la leme̱ e be̱ mongo mao mō̱ to̱ o mususu! Bibe̱l nde ńe kalati ni tukwabe̱ na ni camane̱ buka ye̱se̱ o myango ma mbel’a moto. E be̱ to̱ we̱ni bato beno̱, na to̱ njik’eyeme̱ ba mato̱po̱no̱, jita labu di be̱n epolo o jokwa mwe̱ndi ma Bibe̱l n’eyem’abu ya yabane̱.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Betukwedi ba Bibe̱l o leme̱ la Afrika.”

16. Bupisane̱ Mateo 28:19, 20, ne̱ni jeno̱ ná di timbise̱le̱ masoma ońola Bibe̱l e?

¹⁶ Je ná di lee̱le̱ masoma ońola Bibe̱l yete̱na di malanga mo̱ buńa te̱, di dutea nje e malee̱no̱, di we̱ pe̱ na ngud’asu ńe̱se̱ o we̱le̱ nje di mokwano̱ o ebolo. Mbadi nipe̱pe̱ ńa timbise̱le̱ Loba masoma ńe nde ná di bole me̱se̱ na me̱se̱ o langwea bape̱pe̱ mwe̱ndi ma Bibe̱l.​—Mye. 1:1-3; Mat. 24:14; langa Mateo 28:19, 20.

17. Njika pat’a mabea di kwaledino̱ o din jokwa e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁷ O din jokwa di kwaledi ońola mabea di kusanno̱ Loba ka wum’asu ya boja ye nde wase, bo̱ngo̱ basu bo wekabe̱ o mbad’a betańsedi, n’Eyal’a Loba e wu na mudī musangi, Bibe̱l. Nde Yehova a boli biso̱ mabea mape̱pe̱ mena ma si me̱ne̱ne̱ na miso̱. Di me̱nde̱ kwalea ma mabea ma tiki ma si me̱ne̱ne̱ o jokwa di mabupe̱.