1. Enyɔ ci yí Yesu nu so dɔkunu ciwo yí le jeŋkwimɛ nuɔ?

DENYI dɔkunuwo pleŋ yí wotɛnŋ kpɔnɔ koɖo ŋkuvi o. Le nyɔnɔnwimɛɔ, dɔkunu sugbɔtɔ nyi enumakpɔmakpɔ. Le Etojinuxu lɔ mɛɔ, Yesu yɔ dɔkunu ciwo yí le jeŋkwimɛ yí mɔ wonyɔ wu ŋcilanmɛ dɔkunuwo xoxoxo. Énu kpi mɔ: “Míwo ji a le finni yí míwo dɔkunuwo le.” (Mt. 6:19-21) Nɔ mìkpɔ mɔ ŋɖe le veviɖeɔ, mìaji mɔ yɛ le nɔ mì shi. Nɔ mìɖo ŋkɔ nywi le Mawu gbɔɔ, anyi mìbɔkɔ “mìwo dɔkunuwo do jeŋkwi mɛ.” Yesu ɖe mɛ mɔ mɛɖe datɛnŋ adahɛn dɔkunu cɛwo alo afi wo le mì shi o.

2. (a) Sɔ koɖo 2 Korɛntitɔwo 4:17, 18 ɖe, nyi ji Pɔlu mɔ mìwo le sɔ ŋkuvi ɖoɔ? (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Apotru Pɔlu do ŋsɛn mì mɔ ‘mìwo ŋkuviwo le nɔnɔ enu makpɔmakpɔwo ji.’ (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 4:17, 18.) Shicu ciwo yí mìavakpɔ le xexe yoyu lɔ mɛ can le dɔkunu makpɔmakpɔ lɔwo mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ dɔkunu makpɔmakpɔ amɛnɛ ciwo mɛ mìatɛnŋ akpɔ nyɔna le le kakacɛ mɛ. Wowo yí nyi exlɔnyinyi koɖo Mawu, enunana ci yí nyi gbedodoɖa, Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ kpekpedonu koɖo kpekpedonu ci Yehowa, Yesu koɖo mawudɔlawo nanɔ mì le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Mìagbekpɔ enu ci mìawa yí asɔ donɔ akpe nɔ Yehowa ci ena dɔkunu makpɔmakpɔ cɛwo mì.

3. Nyi yí nyi dɔkunu makpɔmakpɔ gangantɔɔ, yí nyi yí na atɛnŋ anɔ mì shiɔ?

³ Dɔkunu makpɔmakpɔ gangantɔ yí nyi exlɔnyinyi koɖo Yehowa Mawu. (Eha. 25:14) Ci mìnyi nuvɔnmɛwo ɖe,  lé Mawu awɛ anyi exlɔ koɖo mì gan yí agbekpɔtɔ ale kɔkɔɛɖeɔ? Átɛnŋ anyi exlɔ koɖo mì, ɖo Yesu tafɛn vɔnsa lɔ “cucunɔ agɔjeje xexe lɔtɔ” nɔ agbetɔviwo. (Ʒan 1:29) Gbɔxwe Yesu akuɔ, Yehowa nya mɔ yɛakpɔtɔ anɔ gbeji keke aku yí ahwlɛn agbetɔviwo gan. Eyi taɖo Mawu tɛnŋ nyi exlɔ koɖo mɛ ciwo yí nɔ agbe gbɔxwe Kristo avaku.​—Rɔm. 3:25.

4. Mawu xlɔ ɖewo nɔ agbe doŋkɔ nɔ Kristotɔwo hwenu. Na wowo kpɔwɛ ɖewo.

⁴ Mìakpɔ ŋsu ɖewo ciwo yí nyi Mawu xlɔ doŋkɔ nɔ Kristotɔwo hwenu. Abraxamu nyi mɛ ci yí ɖo xɔse sɛnŋ. Le exwe 1000 koɖo ŋɖe godu nɔ Abraxamu kuɔ, Yehowa nu mɔ: “Ŋ lɔn Abraxamu.” (Ezai 41:8) Eyi taɖo nɔ mɛɖe nyi Yehowa xlɔ yí kuɔ, Yehowa gbekpɔtɔ kpɔɛni mɔ yɛnyi ye xlɔ. Abraxamu gbekpɔtɔ le agbe le Yehowa susumɛ. (Lk. 20:37, 38) Ŋsu bu yí gbenyi Job. Ci mawudɔlawo pleŋ vabɔ do ŋkɔ nɔ Yehowa le jeŋkwimɛɔ, éxo nuxu so Job nu koɖo kankandoji. Yehowa nu mɔ: “Job nyi amɛ nywi yí gbe nyi Mawu dokplɔtɔ. É sɛnnɔ Mawu yí gbé enu vɔnwo wawa.” (Job 1:6-8) Daniɛli nɔ eju ci mɛ wosɛnnɔ vojuwo le, gan ésɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ na nɔ exwe 80 han. Lé Yehowa kpɔɛni doɔ? Daniɛli ku nyɔxo, gan mawudɔlawo vana kankandoji yi zetɔn yí nu ni mɔ: “Mawu lɔn eo sugbɔ!” (Dan. 9:23; 10:11, 19) Mìatɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa kpɔkɔ mɔ veviɖe nɔ ŋkeke ci ji afɔn yi xlɔ vevi ciwo yí ku.​—Job 14:15.

5. Nyi mɛɖe ɖo awa gbɔxwe anyi exlɔ bakpomadɔn koɖo Yehowaɔ?

⁵ Agbetɔ nuvɔnmɛ nɛni yí nyi exlɔ koɖo Yehowa le egbɛmɛɔ? Woyi miliɔn nɛniɖe. Mìnya ahan, ɖo ŋsuwo, nyɔnuwo koɖo ɖevihwɛ sugbɔwo le nyigban lɔ pleŋ ji dadasɛ le wowo gbenɔnɔ mɛ mɔ, yewonyi Mawu xlɔ adodwiwo. Yehowa “nyinɔ exlɔ bakpomadɔn koɖo amɛjɔjɔɛwo.” (Elo. 3:32, NWT) Ci woxɔ Yesu tafɛn vɔnsa lɔ ji seɔ, eyi taɖo wotɛnŋ nyi exlɔ koɖi. Tafɛn lɔ yí na Yehowa lɔn mɔ mìwo le nyi exlɔ koɖo ye yí asɔ mìwoɖeki na ye keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. Nɔ mìɖe afɔ vevi cɛwoɔ, mìawa ɖeka koɖo Kristotɔ miliɔn nɛniɖe ciwo yí sɔ wowoɖekiwo na yí wa ʒinʒindoshimɛ keŋ ‘nyi exlɔ bakpomadɔn’ koɖo Amɛ gangantɔ lɔ le xexegbɛ lɔ mɛ!

6. Lé mìawɛ yí adasɛ mɔ exlɔnyinyi koɖo Mawu le veviɖe nɔ mìɔ?

⁶ Lé mìawɛ yí adasɛ mɔ exlɔnyinyi koɖo Mawu le veviɖe nɔ mìɔ? Shigbe lé Abraxamu koɖo Job nɔ gbeji nɔ Mawu na nɔ exwe sanŋdi ɖeka koɖo ŋɖe nɛɔ, mìɖo akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa, nɔ mìsinkɔ na nɔ exwe sugbɔ le xexe xoxui cɛ mɛ can. Shigbe Daniɛli nɛɔ, exlɔnyinyi koɖo Mawu ɖo ale veviɖe nɔ mì sɔwu agbe ci mìle. (Dan. 6:7, 10, 16, 22) Le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ ado ji le cukaɖa ɖekpokpui ci mɛ mìato mɛ keŋ akpɔtɔ anyi yi xlɔwo tɛgbɛɛ.​—Fili. 4:13.

7. (a) Sɔ koɖo Elododo Wema 15:8 ɖe, lé Yehowa kpɔnɔ mìwo gbedodoɖawo doɔ? (b) Lé Yehowa ɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci doɔ?

⁷ Dɔkunu makpɔmakpɔ bu yí nyi gbedodoɖa. Exlɔ veviwo nunɔ wowo susu koɖo seselelanmɛwo nɔ wowonɔnɔwo. Mɛ ci yí nyi exlɔ koɖo Yehowa atɛnŋ akan seŋ koɖi drua? Ɛɛ! Yehowa xonɔ nuxu nɔ mì to yi Nyɔ lɔ ji yí nu yi susuwo koɖo yi seselelanmɛwo do mɛ nɔ mì. Mìxonɔ nuxu koɖo Yehowa le gbedodoɖa mɛ yí nunɔ mìwo susuwo koɖo seselelanmɛ wlawlawo ni. Yehowa jinɔ veviɖe mɔ yease mìwo gbedodoɖawo. (Hlɛn Elododo Wema 15:8.) Shigbe exlɔ veviwo nɛɔ, Yehowa deɖonɔ  to mìwo gbedodoɖawo kpoŋ o, vɔ éɖonɔ wo ŋci. Hweɖewonuɔ, Yehowa ɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci blaŋ. Taŋfuin hweɖewonuɔ, mìɖo akpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa so nyɔ lɔ nu. Vɔ mìatɛnŋ akando ji mɔ ɖoŋci lɔ ava do gamɛ nywitɔ koɖo emɔ nywitɔ ji. Le nyɔnɔnwimɛɔ, lé Mawu aɖo gbedodoɖa ɖe ŋci do tɛnŋ to akpo nɔ lé mìkpɔkɔ emɔ ni do. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìtokɔ cukaɖa ɖe mɛɔ, Mawu daɖe cukaɖa lɔ si o, vɔ étɛnŋ na nunya koɖo ŋsɛn ci ji mìato “a sun ji.”​—1 Kor. 10:13.

8. Lé mìawɛ yí adasɛ mɔ enunana ci yí nyi gbedodoɖa jeŋ nɔ mìɔ?

⁸ Lé mìawɛ yí adasɛ mɔ enunana vevi ci yí nyi gbedodoɖa jeŋ nɔ mìɔ? Emɔ ɖeka ci ji mìto yí wɛni yí nyi wawa do Yehowa nukplamu ci yí mɔ ‘mìŋgbe ɖote kwifan wawa gbeɖe o’ ji. (1 Tɛs. 5:17) Yehowa deʒin mì ji mɔ mìwo le do gbe ɖaɖa nɔ ye o. Vɔ édonɔ bubu amɛɖekishinɔnɔblɔɖe mìwotɔ nu yí donɔ ŋsɛn mì mɔ mìwo le “donɔ egbe ɖaɖa tɛgbɛɛ.” (Rɔm. 12:12) Eyi taɖo mìatɛnŋ adasɛ mɔ enu jenɔŋ nɔ mì nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa sugbɔ le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛ. Vɔ mìɖo adonɔ akpe nɔ Yehowa yí akannɔfui le gbedodoɖa mɛ hɛnnɛ.​—Eha. 145:2, 3.

9. Lé nɔviŋsu ɖeka senɔ le yiɖeki mɛ so gbedodoɖa nuɔ, yí lé èsenɔ le eoɖeki mɛ so gbedodoɖa nuɔ?

⁹ Nɔ mìkpɔtɔ sɛnnɔ Yehowa yí kpɔ lé eɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci doɔ, yi nunana ci yí nyi gbedodoɖa ajenɔŋ nɔ mì doji. Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu Chris wa gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ na nɔ exwe 47. Énu mɔ: “Ejɔnɔ ji nɔŋ mɔ mafɔn nyidin yí ado egbe ɖaɖa nɔ Yehowa. Nɔ ewe tɔ zeze yí enuwo nya kpɔkpɔɔ, nuxuxoxo koɖo Yehowa vivinɔ sugbɔ! Ecɛ cucuŋ yí ŋdonɔ akpe ni nɔ enu ciwo pleŋ enaŋ keke je gbedodoɖa ji. Le yi godu nɔ ŋdo gbe ɖaɖa le ŋkeke lɔ vɔvɔnuɔ, ŋmlɔnɔ anyi koɖo jijɔ yí vonɔŋ le nyɛɖeki mɛ.”

10. Nyi yí taɖo Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ɖo ale veviɖe nɔ mìɔ?

¹⁰ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ nyi enunana makpɔmakpɔ bu ci yí ɖo ale veviɖe nɔ mì.  Yesu do ŋsɛn mì mɔ mìwo le kpɔtɔ adonɔ egbe ɖaɖa yí abiɔnɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ. (Lk. 11:9, 13) Yehowa to gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji yí nanɔ “ŋsɛn ci yí wu jɔjɔmɛtɔ” mì. (2 Kor. 4:7, NWT; Edɔ. 1:8) Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui ci mìado go mɛ.

11. Emɔ ciwo ji gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu leɔ?

¹¹ Gbɔngbɔn kɔkɔɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìawa edɔdoashi ciwo mìɖo le Mawu sɛnsɛn mɛ. Mawu gbɔngbɔn atɛnŋ akpedo mì nu yí mìwo nujikpekpewo anyɔ doji. Ecɛ ana mìasɔ mìwo Kristotɔwo gbanleamɛjiwo. Le nyɔnɔnwimɛɔ, denyi mìwoŋtɔwo gbɔ yí nyɔna ciwo mìkpɔnɔ le mìwo gblajejewo mɛ so o, vɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí kpenɔdo mì nu.

12. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 139:23, 24 ɖe, nyi yí mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa abiɔ nɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ akpedo mì nu mìawaɔ?

¹² Emɔ bu ci ji mìato yí adasɛ mɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ le veviɖe nɔ mì yí nyi mɔ, mìadonɔ gbe ɖaɖa nɔ akpedo mì nu mìado jeshi susu alo droamu dɔndɔn ciwo yí le mìwo jimɛ. (Hlɛn Ehajiji Wema 139:23, 24.) Nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa ahan ɔ, Yehowa atɛnŋ ato yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji yí ana mìanya susu alo droamu dɔndɔn lɔwo. Yí nɔ mìdo jeshi susu alo droamu dɔndɔn ɖeɔ, mìɖo ado gbe ɖaɖa yí abiɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ nɔ ado ŋsɛn mì nɔ mìaɖu susu alo droamu dɔndɔn lɔ ji. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìdadasɛ nɔ Yehowa mɔ mìdawa ŋɖekpokpui ci yí ana ami kpekpedo mì nu koɖo yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ o.​—Efe. 4:30.

13. Lé mìawɛ yí enunana ci yí nyi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ajenɔŋ nɔ mì dojiɔ?

¹³ Enunana ci yí nyi gbɔngbɔn kɔkɔɛ atɛnŋ ajenɔŋ nɔ mì doji nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo yí ewakɔ le egbɛmɛ nu. Gbɔxwe Yesu ayi jeŋkwimɛɔ, énu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Gbɔngbɔn Kɔkwɛ a va mí ji. Mí a xɔ ŋsɛn. Mí a nyi anyi ɖashifuwo. . . . le . . . afishiafi le xexemɛ.” (Edɔ. 1:8) Enyɔ cɛwo vakɔmɛ le egbɛmɛ nyao. Le gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ kpekpedonu mɛɔ,  amɛ miliɔn amɛnyi koɖo fan han vanyi Yehowa sɛntɔwo le xexeɛ pleŋ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìkpɔkɔ jijɔ le gbɔngbɔnmɛ paradiso mɛ, ɖo Mawu gbɔngbɔn lɔ kpekɔdo mì nu nɔ mìaɖo nɔnɔmɛ nywiwo. Wowo yí nyi lɔnlɔn, jijɔ, fafa, jigbɔnɖɛxɔxɔ, xomɛvuwawa, enunywiwawa, xɔse, xomɛfafa koɖo amɛɖekijiɖuɖu. Nɔnɔmɛ cɛwo yí xoca yí nyi ‘gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn.’ (Gal. 5:22, 23) Gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ nyi enunana ci yí le veviɖe sugbɔ!

14. Nɔ mìɖekɔ kunu ɖe, kpekpedonu makpɔmakpɔ ci yí mìxɔnɔɔ?

¹⁴ Mìɖo dɔkunu makpɔmakpɔ ci yí nyi mɔ mìle “edɔ wakɔ koɖo” Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ kpaxwe ci yí le jeŋkwimɛ. (2 Kor. 6:1) Mìwanɔ edɔ koɖo wo nɔ mìyi kunuɖegbe. Pɔlu nu so yiɖeki koɖo mɛ ciwo yí wakɔ edɔ cɛ nu mɔ: “Mì nyi amɛ ciwo yí wanɔdɔ koɖo Mawu.” (1 Kor. 3:9) Nɔ mìwanɔ Kristotɔwo sumɔsumɔdɔ lɔɔ, anyi mìwakɔ edɔ koɖo Yesu hɛnnɛ. Ðo ŋwi mɔ ci Yesu dɔ yi dokplɔtɔwo mɔ wo le “yì yí a ɖo [nukplaviwo] le jukɔnwo pleŋ mɛɔ,” énu nɔ wo mɔ: “Na nɔ̀ koɖo mí.” (Mt. 28:19, 20) Vɔ mawudɔlawo ɖe? Ejɔ ji nɔ mì sugbɔ mɔ mawudɔlawo dadasɛ emɔ nɔ mì nɔ mìdrakɔ “Eŋɛnywi Mavɔmavɔ . . . nɔ amɛwo le nyigban ji”!​—Enyɔ. 14:6.

15. Na Bibla mɛ kpɔwɛ ci yí dasɛ akpaxwe vevi ci Yehowa wakɔ le mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ.

¹⁵ Nyi yí kpekpedonu ci mìxɔnɔ so jeŋkwimɛ na mìwanɔɔ? Nɔ mìdokɔ Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ nukuwoɔ, ɖewo jenɔ eji nywiwo ji yí shinnɔ. (Mt. 13:18, 23) Mi yí na nyɔnɔnwi lɔ nukuwo shinnɔ yí vasɛnnɔ kuɔ? Yesu ɖe mɛ mɔ mɛɖe datɛnŋ anyi ye dokplɔtɔ nɔ “Eda . . . de dwin va o.” (Ʒan 6:44) Bibla na yi kpɔwɛ ɖeka. Pɔlu ɖe kunu nɔ nyɔnuwo gbɛbɔbɔ ɖeka le axa nɔ Filipi jugan. Do jeshi enyɔ ci Bibla nu so nyɔnu ɖeka nu le wo mɛ ci yí tɔ mɔ Lidi. Énu mɔ: “[Yehowa] hun yi ji. É kando enyɔ ciwo Pɔlu nu ji.” (Edɔ. 16:13-15) Shigbe Lidi nɛɔ, Yehowa dɔn amɛ miliɔn nɛniɖe va yiɖeki gbɔ.

16. Nɔ mìkpɔkɔ nyɔna le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ɖe, mi tɔ yí anyi kanfukanfu lɔɔ?

¹⁶ Nɔ mìkpɔkɔ nyɔna le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ɖe, mi tɔ yí anyi kanfukanfu lɔɔ? Pɔlu ɖo nyɔbiɔse cɛ ŋci hwenu eŋwlɛkɔ nu ɖaɖa Korɛnti hamɛ lɔ. Éŋwlɛ mɔ: “Ŋ kan jinuku, yí Apolo wunɔ eshi yi, vɔ Mawu yí nanɔ shinshin jinuku lɔ. É yí taɖo jinukukantɔ can koɖo eshiwutɔ can ɔ, wo de nyi enu ɖe o, vɔ Mawu ci yí nanɔ shinshin jinuku lɔ ɔ, É yí nyi enu vevi lɔ.” (1 Kor. 3:6, 7) Shigbe Pɔlu nɛɔ, mìɖo asɔ kanfukanfu nɔ Yehowa nɔ mìkpɔkɔ nyɔnawo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ.

17. Lé mìawɛ yí adasɛ mɔ emɔ ci yí hun nɔ mì yí mì le “edɔ wakɔ koɖo” Mawu, Kristo koɖo mawudɔlawo jeŋ nɔ mìɔ?

¹⁷ Lé mìawɛ yí adasɛ mɔ emɔ ci yí hun nɔ mì yí mìle “edɔ wakɔ koɖo” Mawu, Kristo koɖo mawudɔlawo jeŋ nɔ mìɔ? Mìatɛnŋ awɛ ahan nɔ mìwanɔ enu ci ji mìkpe keŋ adra eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo. Emɔ sugbɔ li ci ji mìato yí awɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ aɖe kunu le ‘ejugbaja, yí agbekpla enu amɛwo le axwewo mɛ.’ (Edɔ. 20:20) Amɛ sugbɔ sekɔ vivi nɔ avomɛ kunuɖeɖe can hɛnnɛ. Nɔ wodo go mɛdru ɖeɔ, wodonɔ gbe ni yí donɔ vivi do nu keŋ tekpɔ tɔnɔ seŋ kankan koɖi. Nɔ mɛ lɔ lɔn mɔ yeaxo nuxuɔ, wosɔ ayexa trɔnɔ seŋkankan lɔ ɖaɖa Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ ji.

18-19. (a) Lé mìwunɔ shi nyɔnɔwi lɔ nukuwo doɔ? (b) Nu enujɔjɔ ɖeka ci yí dasɛ lé Yehowa kpedo Bibla nukplavi ɖeka nu do.

¹⁸ Ci mìle “edɔ wakɔ koɖo” Mawuɔ,  mìdado nyɔnɔnwi lɔ nukuwo anyi evɔ o, vɔ mìɖo awu shi wo hɛnnɛ. Nɔ mɛɖe sɔ ɖe le jiɔ, mìjinɔ mɔ mìatrɔ yi gbɔ yí axo nuxu ni alo mìanu nɔ nɔvi bu nɔ ayi gbɔ keŋ atɔ Bibla kplakpla koɖi. Nɔ nukplakpla lɔ yikɔ ŋkɔɔ, mìakpɔ jijɔ nɔ mìkpɔ lé Yehowa kpekɔdo nukplavi lɔ nu yí etrɔkɔ yi susu koɖo yi seselelanmɛwo.

¹⁹ Mìakpɔ Raphalalani ci yí so Afrique du Sud kpɔwɛ. Ézannɔ gbɔngbɔnvɔnwo ŋsɛn sɔ danɔ edɔ̀ nɔ amɛwo. Élɔn enu ciwo yí ekpla le Bibla mɛ. Vɔ egbɔnnu ni sugbɔ mɔ yɛalɔn do enyɔ ci Mawu Nyɔ lɔ nu so nuxuxoxo koɖo mɛkukuwo nu ji. (2 Ese. 18:10-12) Viviviɔ, élɔn yí Mawu trɔ yi susu. Ci enyi gbɔngbɔnvɔnwo yí ezanɔ yí sɔ danɔ edɔ nɔ amɛwo keŋ sɔ kpɔnɔ yiɖeki ji can ɔ, émi edɔ lɔ wawa. Raphalalani ɖo exwe 60 ɖɛyɛ, énu mɔ: “Ŋdokɔ akpe nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo, ɖo wokpedo ŋnu le emɔ sugbɔ ji. Le kpɔwɛ mɛ, wokpedo ŋnu yí ŋkpɔ edɔ. Gangantɔ lɔ yí nyi mɔ, ŋdokɔ akpe nɔ Yehowa ci yí kpedo ŋnu yí ŋtrɔ anyi gbenɔnɔ yí nyi Kunuɖetɔ waʒinʒindoshimɛ ci yí tɛnŋ ɖekɔ kunu le egbɛmɛ.”

20. Nyi èɖo gligaan mɔ yeawaɔ?

²⁰ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìxo nuxu so dɔkunu makpɔmakpɔ amɛnɛ nu. Dɔkunu gangantɔ lɔ yí nyi mɔ Yehowa nyi mìwo xlɔ vevi. Ecɛ na mìkpɔnɔ nyɔna so dɔkunu makpɔmakpɔ kpɛtɛwo mɛ. Wowo yí nyi mìate gogo Mawu le gbedodoɖa mɛ, axɔ kpekpedonu so yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ gbɔ yí agbexɔ kpekpedonu so jeŋkwimɛ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Mína mìaɖui gligaan yí adanasɛ mɔ dɔkunu makpɔmakpɔ lɔwo jeŋ nɔ mì sugbɔ. Yí ci Yehowa nyi mìwo xlɔ vevitɔɔ, mìdami akpedodo ni gbeɖe o.