1. Kaj je Jezus rekel glede zakladov v nebesih?

 VSEH zakladov ne moremo videti. Pravzaprav so ponavadi najdragocenejši zakladi nevidni. Jezus je v govoru na gori omenil zaklade v nebesih, ki so veliko boljši od gmotnega imetja. Nato je povedal naslednjo resnico: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mat. 6:19–21) Naše srce nas spodbuja, da si prizadevamo za stvari, ki so nam dragocene oziroma zelo vredne. »Zaklade v nebesih« si kopičimo tako, da si pridobimo dobro ime oziroma sloves pri Bogu. Jezus je pojasnil, da nam takšnih zakladov nihče ne more uničiti ali ukrasti.

2. a) K čemu nas spodbuja Pavel, kot to piše v 2. Korinčanom 4:17, 18? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

² Apostol Pavel nas spodbuja, naj »imamo oči uprte v tisto, kar se ne vidi«. (Beri 2. Korinčanom 4:17, 18.) Tisto, kar se ne vidi, so zakladi, med katere spadajo blagoslovi, ki jih bomo deležni v Božjem novem svetu. V tem članku bomo pregledali štiri nevidne zaklade, ki nam koristijo že danes – prijateljstvo z Bogom, molitev, pomoč Božjega svetega duha in to, da nas Jehova, Jezus in angeli podpirajo na oznanjevanju. Pregledali bomo tudi, kako lahko pokažemo hvaležnost za te nevidne zaklade.

3. Kaj je največji nevidni zaklad in zakaj ga lahko imamo?

³ Največji nevidni zaklad je prijateljstvo z Bogom Jehovom. (Ps. 25:14) Kako je mogoče, da je Bog prijatelj z  nepopolnimi ljudmi in je vseeno povsem svet? To je mogoče, ker Jezusova odkupna žrtev »odvzema greh sveta«. (Jan. 1:29) Jehova je že vnaprej vedel, da se bo njegov namen glede rešitve človeštva uresničil. Zato je bil lahko prijatelj s tistimi, ki so živeli pred Kristusovo smrtjo. (Rim. 3:25)

4. Povej nekaj zgledov posameznikov, ki so živeli pred Kristusom in so postali Božji prijatelji.

⁴ Razmislimo o nekaterih posameznikih, ki so živeli pred Kristusom in so postali Božji prijatelji. Abraham je imel izjemno vero. Več kot 1000 let za tem, ko je Abraham umrl, ga je Jehova imenoval »moj prijatelj«. (Iza. 41:8) Niti smrt ne more Jehova ločiti od njegovih tesnih prijateljev. Abraham je v Jehovovem spominu še vedno živ. (Luk. 20:37, 38) Še en zgled je Job. Jehova je z zaupanjem govoril o Jobu pred vsemi angeli v nebesih. Zanj je rekel: »Mož je brezgrajen in pošten, boji se Boga in se ogiba hudega.« (Job 1:6–8) Kako pa je Jehova gledal na Daniela, ki je približno 80 let zvesto služil Bogu v poganski deželi? Ob treh priložnostih je angel temu ostarelemu možu zagotovil, da je za Boga »zelo ljubljen«. (Dan. 9:23; 10:11, 19) Lahko smo prepričani, da Jehova hrepeni po dnevu, ko bo obudil svoje ljubljene prijatelje, ki so umrli. (Job 14:15)

5. Kaj moramo delati, da bi bili Jehovovi tesni prijatelji?

⁵ Koliko nepopolnih ljudi ima lahko danes tesno prijateljstvo z Jehovom? Na milijone. To vemo, saj številni moški, ženske in otroci po vsem svetu s svojim vedenjem dokazujejo, da želijo biti Božji prijatelji. Jehova je tesen prijatelj s tistimi, ki so pošteni. (Preg. 3:32) To prijateljstvo je možno zaradi njihove vere v Jezusovo odkupno žrtev. Zaradi tega nam Jehova prijazno dovoljuje, da se mu posvetimo in se krstimo. Ko naredimo te pomembne korake, se pridružimo milijonom posvečenih in krščenih kristjanov, ki imajo tesno prijateljstvo z najmogočnejšo osebo v vesolju!

6. Kako lahko pokažemo, da cenimo prijateljstvo z Bogom?

⁶ Kako lahko pokažemo, da cenimo prijateljstvo z Bogom? Tako kot Abraham in Job, ki sta več kot 100 let ostala zvesta Bogu, moramo tudi mi ostati zvesti ne glede na to, kako dolgo že služimo Jehovu v tej stari stvarnosti. Podobno kot Daniel moramo prijateljstvo z Bogom ceniti bolj kot svoje življenje. (Dan. 6:7, 10, 16, 22) Z Jehovovo pomočjo lahko zdržimo vsakršne preizkušnje, ki jih doživljamo, in tako ostanemo Jehovovi prijatelji. (Fil. 4:13)

7. a) Kako Jehova gleda na naše molitve, kot to piše v Pregovorih 15:8? b) Kako Jehova odgovarja na naše molitve?

⁷ Še en nevidni zaklad je molitev. Tesni prijatelji se drug z drugim radi pogovarjajo o svojih mislih in občutkih. Ali to velja tudi za naše prijateljstvo z Jehovom? Da. Jehova nam govori po svoji Besedi in v njej nam je razkril, kaj razmišlja in čuti. Mi pa se z njim pogovarjamo v molitvi in mu lahko povemo svoje najgloblje misli in občutke. Jehova z veseljem posluša naše molitve. (Beri Pregovori 15:8.) Vendar Jehova kot ljubeč prijatelj naših molitev ne le posluša,  ampak nanje tudi odgovarja. Včasih nam nanje odgovori hitro. Kdaj drugič pa moramo glede kakšne zadeve moliti dlje časa. Kljub temu smo lahko prepričani, da nam bo odgovoril ob pravem času in na najboljši način. Občasno nam bo Bog odgovoril drugače, kot smo pričakovali. Morda naše preizkušnje ne bo odstranil, ampak nam bo dal modrost in moč, da jo bomo »mogli zdržati«. (1. Kor. 10:13)

8. Kako lahko pokažemo hvaležnost za darilo, molitev?

⁸ Kako lahko pokažemo hvaležnost za to neprecenljivo darilo, molitev? Med drugim tako, da poslušamo navdihnjeni nasvet: »Nenehno molite.« (1. Tes. 5:17) Jehova nas ne sili, da molimo. Spoštuje našo svobodno voljo in nas spodbuja: »Vztrajajte v molitvi.« (Rim. 12:12) Hvaležnost lahko pokažemo tudi tako, da večkrat na dan molimo. Prav tako bi se morali v naših molitvah Jehovu zahvaljevati in ga slaviti. (Ps. 145:2, 3)

9. Kako neki brat gleda na molitev in kako nanjo gledaš ti?

⁹ Dlje ko služimo Jehovu in več izkušenj ko imamo s tem, kako odgovarja na naše molitve, bolj bi morali biti hvaležni za molitev. Poglejmo si primer brata Chrisa, ki je v polnočasni službi že 47 let. Takole pravi: »Rad vstanem zgodaj zjutraj, tako da lahko dolgo molim k Jehovu. Čudovito se je pogovarjati z Jehovom, ko se rosne kapljice lesketajo v prvih sončnih žarkih. To me spodbudi, da se mu zahvalim za vsa njegova darila, tudi za molitev. Ko kasneje dan končam z molitvijo, grem lahko spat s čisto vestjo.«

10. Zakaj bi morali ceniti Božjega svetega duha?

¹⁰ Božji sveti duh je še en nevidni zaklad, ki bi ga morali ceniti. Jezus nas je spodbudil, naj vztrajno molimo za svetega duha. (Luk. 11:9, 13) Jehova nam po svojem duhu daje moč, ki »presega običajno«. (2. Kor. 4:7; Apd. 1:8) S pomočjo  Božjega duha lahko zdržimo vsako preizkušnjo, ki jo morda doživljamo.

11. Kako vse nam lahko pomaga sveti duh?

¹¹ Sveti duh nam lahko pomaga, da izpolnimo svoje naloge v Božji službi. Prav tako lahko izboljša naše talente in sposobnosti. Pomaga nam, da izpolnimo odgovornosti, ki jih imamo kot kristjani. Vemo, da imamo dobre rezultate v Božji službi samo zato, ker nam pomaga Božji duh.

12. Glede česa lahko prosimo za pomoč svetega duha, kot to piše v Psalmu 139:23, 24?

¹² Hvaležnost za Božjega svetega duha lahko pokažemo tudi tako, da molimo, da bi nam sveti duh pomagal prepoznati napačne misli ali želje, ki jih morda imamo v srcu. (Beri Psalm 139:23, 24.) Če Jehova prosimo, nam bo po svojem svetem duhu pomagal, da se bomo začeli zavedati napačnega razmišljanja ali nagnjenj. Ko ugotovimo, da imamo napačne želje, bi morali prositi za Božjega duha, da nam da moč, da se jim upremo. Tako bomo pokazali, da ne želimo delati ničesar, kar bi Jehova odvrnilo od tega, da bi nam pomagal s svojim svetim duhom. (Efež. 4:30)

13. Kako lahko poglobimo hvaležnost za svetega duha?

¹³ Hvaležnost za svetega duha lahko poglobimo tako, da premišljujemo o tem, kaj se z njegovo pomočjo dosega v našem času. Jezus je, preden je šel v nebesa, svojim učencem rekel: »Dobili pa boste moč, ko bo na vas prišel sveti duh, in boste mi priče [...] do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:8) Te besede se danes izpolnjujejo na izjemen način. S pomočjo svetega duha se je z vseh koncev zemlje zbralo približno osem milijonov in pol Jehovovih častilcev. Poleg tega lahko uživamo v duhovnem raju, ker nam Božji duh pomaga razvijati čudovite lastnosti, kot so ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera,  blagost in samoobvladanje. Te lastnosti so del »sadu duha«. (Gal. 5:22, 23) Sveti duh je zares dragoceno darilo.

14. Katero nevidno podporo imamo pri oznanjevanju?

¹⁴ Imamo nevidni zaklad, da »delamo skupaj« z Jehovom in nebeškim delom njegove organizacije. (2. Kor. 6:1) To delamo vsakič, ko oznanjujemo. Pavel je zase in za druge, ki so oznanjevali, rekel: »Smo namreč Božji sodelavci.« (1. Kor. 3:9) Ko oznanjujemo, smo tudi Jezusovi sodelavci. Spomnimo se, da je Jezus za tem, ko je svojim sledilcem dal zapoved, naj pridobivajo »učence med ljudmi iz vseh narodov«, še rekel: »Jaz bom z vami.« (Mat. 28:19, 20) Kako pa je z angeli? Zelo smo lahko veseli, da nas usmerjajo, ko »prebivalcem zemlje« oznanjujemo »večno dobro novico«. (Raz. 14:6)

15. Povej svetopisemski primer, ki pokaže, kako pomembno vlogo ima Jehova, ko oznanjujemo.

¹⁵ Kaj se dosega, ker imamo nebeško podporo? Ko sejemo sporočilo o Kraljestvu, nekaj semena pade na sprejemljivo srce in začne rasti. (Mat. 13:18, 23) Kdo povzroči, da to seme resnice zraste in postane rodovitno? Jezus je pojasnil, da nihče ne more postati njegov sledilec, če »ga ne vleče Oče«. (Jan. 6:44) V Svetem pismu lahko glede tega najdemo en primer. Spomnimo se dogodka, ko je Pavel oznanjeval skupini žensk zunaj mesta Filipi. Bodimo pozorni, kaj Sveto pismo pravi glede ene izmed njih, ki ji je bilo ime Lidija: »Jehova ji je na široko odprl srce, da je sprejela to, kar je Pavel govoril.« (Apd. 16:13–15) Podobno kot Lidijo je Jehova k sebi pritegnil tudi na milijone drugih.

16. Komu bi morali pripisati zasluge za dobre rezultate, ki jih imamo na oznanjevanju?

¹⁶ Kdo je odgovoren za to, da smo na oznanjevanju uspešni? Pavel je odgovoril na to vprašanje, ko je glede občine v Korintu napisal naslednje besede: »Jaz sem posadil, Apólo je zalil, Bog pa je dajal, da je raslo. Tako ni pomemben ne tisti, ki sadi, ne tisti, ki zaliva, temveč Bog, ki daje, da raste.« (1. Kor. 3:6, 7) Podobno kot Pavel bi morali tudi mi vse zasluge za dobre rezultate, ki jih imamo na oznanjevanju, pripisati Jehovu.

17. Kako lahko pokažemo hvaležnost za to, da »delamo skupaj« z Bogom, Kristusom in angeli?

¹⁷ Kako lahko pokažemo hvaležnost za čast, da »delamo skupaj« z Bogom, Kristusom in angeli? Tako, da goreče iščemo priložnosti, da bi drugim oznanjevali dobro novico. Obstaja veliko načinov, da to delamo, kot je to, da oznanjujemo »javno in po hišah«. (Apd. 20:20) Številni tudi radi neformalno oznanjujejo. Ko srečajo neznanca, ga prijazno pozdravijo in skušajo začeti pogovor. Če se je posameznik pripravljen pogovarjati, pogovor taktno preusmerijo na dobro novico o Kraljestvu.

18., 19. a) Kako zalivamo seme resnice? b) Povej primer, iz katerega se vidi, kako je Jehova pomagal nekemu svetopisemskemu učencu.

¹⁸ Kot »Božji sodelavci« semena resnice ne smemo le sejati, ampak ga moramo tudi zalivati. Ko posameznik pokaže zanimanje, se želimo po svojih najboljših močeh potruditi, da ga ponovno obiščemo, ali pa bi morali prositi nekoga drugega, da stopi v stik s tem posameznikom,  da bi z njim začel svetopisemski tečaj. Veseli smo, ko vidimo, da Jehova pomaga svetopisemskemu učencu, da spreminja svoje razmišljanje in občutke.

¹⁹ Razmislimo o zgledu Raphalalanija, ki je bil vrač v Južni Afriki. To, kar se je naučil na svetopisemskem tečaju, mu je bilo všeč. Vendar mu je bilo zelo težko sprejeti to, kar Božja Beseda pravi glede komuniciranja z mrtvimi predniki. (5. Mojz. 18:10–12) Sčasoma je dovolil Bogu, da oblikuje njegovo razmišljanje. Sčasoma je nehal delati kot vrač, čeprav je bil to njegov edini vir dohodka. Raphalalani, ki je sedaj star 60 let, pravi: »Zelo sem hvaležen Jehovovim pričam, da so mi na različne načine pomagale, med drugim tudi tako, da so mi našle novo službo. Predvsem pa sem hvaležen Jehovu, ker mi je pomagal, da sem v življenju naredil spremembe, tako da lahko sedaj oznanjujem kot njegova krščena Priča.«

20. Kaj si odločen delati?

²⁰ V tem članku smo pregledali štiri nevidne zaklade. Od teh je najdragocenejši ta, da imamo čast, da smo Jehovovi tesni prijatelji. To nam omogoča, da imamo koristi tudi od drugih nevidnih zakladov – Jehovu se lahko bližamo v molitvi, okusimo pomoč njegovega svetega duha in občutimo, kako nas pri oznanjevanju podpirajo Jehova, Jezus in angeli. Bodimo odločeni, da bomo še poglobili svojo hvaležnost do teh nevidnih zakladov. In nikoli se ne nehajmo zahvaljevati Jehovu, ker je tako čudovit prijatelj.