Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 25

“Medame Mumua Ne Mebakpondɛ Me Mboane Ne”

“Medame Mumua Ne Mebakpondɛ Me Mboane Ne”

“Medame mumua ne mebakpondɛ me mboane ne mɔ, na meanlea bɛ.”​—YIZ. 34:11.

EDWƐNE 105 “Nyamenle Le Ɛlɔlɛ”

MƆƆ YƐBAZUKOA *

1. Kɛzi Gyihova le kɛ ɛrɛladane mɔɔ ɛlɛnea ɔ ra adɔma la ɛ?

“ASOO raalɛ arɛle bavi ɔ ra mɔɔ no nyɛfonlɛ” la? Gyihova bizale kpuya ɛhye wɔ ngapezonli Ayezaya mekɛ zo. Nyamenle zele ye menli ne kɛ: “Saa mraalɛ ɛhye mɔ arɛle fi bɔbɔ a, mame me rɛle ɛnrɛvi wɔ ɛlɛ.” (Aye. 49:15) Ɔnda ɔnva ɔ nwo ɔntoto ɛrɛladane nwo. Noko ɔyɛle zɔ wɔ mekɛ zɔhane. Gyihova vale agɔnwolɛvalɛ mɔɔ la ninli nee ɔ ra avinli la hilele kɛzi ye azonvolɛ la ye ahonle nwo la. Mrɛladane dɔɔnwo nee adiema raalɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Jasmin la bayɛ adwenle. Ɔhanle kɛ: “Saa ɛlɛnea ɛ ra adɔma a, ɛ nee ye nyia agɔnwolɛvalɛ titili bie mɔɔ tɛnla ɛkɛ ne dahuu a.”

2. Saa Gyihova amra ne mɔ ko bɔbɔ twe ɔ nwo fi Kilisiene asafo ne anwo a, kɛzi ɔte nganeɛ ɛ?

2 Saa Gyihova amra ne mɔ ko bɔbɔ twe ɔ nwo fi Kilisiene asafo ne anwo na ɔgyakyi daselɛlilɛ ɛhɔlɛ a, ɔnwu ye. Yemɔti saa ɔnwu kɛ ɛvolɛ biala ye azonvolɛ apenle dɔɔnwo gyakyi debiezukoalɛ nee daselɛlilɛ ɛhɔlɛ a, * nea kɛzi ɔyɛ ye nyane a.

3. Duzu a Gyihova kpondɛ a?

3 Mediema ɛhye mɔ dɔɔnwo sia ba asafo ne anu bieko na yɛ nye die nwo kpole! Gyihova kpondɛ kɛ bɛsia bɛba, zɔhane ala a yɛdayɛ noko yɛte nganeɛ a. (1 Pita 2:25) Kɛzi yɛbahola yɛaboa bɛ ɛ? Kolaa na yɛabua kpuya zɔhane la, ɔbayɛ kpalɛ kɛ yɛbanwu deɛmɔti bie mɔ gyakyi debiezukoalɛ nee daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la.

DUZU ATI A BIE MƆ GYAKYI GYIHOVA ƐZONLENLƐ A?

4. Kɛzi bie mɔ gyima ɛha bɛ ɛ?

4 Bie mɔ ɛmaa bɛ gyima nwo ɛhyia bɛ somaa. Adiema nrenyia bie mɔɔ vi Asia mɔɔ bɛfɛlɛ ye Hung * la ka kɛ: “Memaanle me gyima lile me ti. Menyianle adwenle kɛ saa menyia me nwo a, yɛɛ mebahola meazonle Gyihova kpalɛ a. Yemɔti menvale dɔnehwele dɔɔnwo menyɛle gyima. Akee membɔle ɔ bo kɛ metoto debiezukoalɛ nu, na awieleɛ bɔkɔɔ ne mendwenle me nwo menvile asafo ne anwo. Ɔzɔho kɛ Seetan ɛyɛ ewiade ne kɛ ɔfa yeahwe menli yeavi Nyamenle anwo ngyikyi ngyikyi.”

5. Kɛzi ngyegyelɛ ngakyile mɔɔ adiema raalɛ bie hɔle nu la hanle ye ɛ?

5 Ngyegyelɛ ɛlɛbu mediema bie mɔ akɔme. Anne mɔɔ vi Britain la le ninli mɔɔ lɛ ngakula nnu. Ɔkile nu kɛ: “Mekawo me ra ko la ɛnee ɔle wuliravolɛ. Nzinlii bɛdule me ra raalɛ ko yɛɛ me ra nrenyia ko nyianle adwenle nu ewule. Me sa nu dole kpalɛ, ɔti mengyakyile debiezukoalɛ nee daselɛlilɛ ɛhɔlɛ. Ɛhye doale zo mekɛ tendenle.” Anne nee ye abusua ne yɛɛ menli gyɛne mɔɔ ɛlɛyia ye tɛnlabelɛ ne bie la edwɛkɛ yɛ yɛ nyane!

6. Saa awie anva Kɔlɔsaema 3:13 anyɛ gyima a, kɛzi ɔbamaa yeahwe ɔ nwo yeavi Gyihova menli ne anwo ɛ?

6 Kenga Kɔlɔsaema 3:13. Gyihova azonvolɛ bie mɔ te nganeɛ kɛ bɛ mediema diedima nee bɛ anli ye boɛ. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle kɛ, ɔdwu mekɛ bie a yɛbanyia “edwɛkɛ yɛatia” yɛ mediema mrenyia nee mraalɛ. Bie bɔbɔ a ɛnee bɛ nee yɛ anli ye boɛ. Saa yɛannea boɛ a, yɛbava ɛya yɛazie yɛ nu. Ɛya mɔɔ bɛfa bɛsie bɛ nu la kola maa awie twe ɔ nwo fi Gyihova menli nwo. Suzu Adiema nrenyia Pablo mɔɔ vi South America la anwubielɛ ne anwo nea. Bɛdole ye ɛzonle, ɔlua zo, nwolɛ adenle mɔɔ ɔlɛ la vile ɔ sa wɔ asafo ne anu. Kɛzi ɔyɛle ye nyɛleɛ ɛ? Pablo ka kɛ: “Menvale ɛya, na ngyikyi ngyikyi menvile asafo ne anu.”

7. Saa awie adwenle bua ye fɔlɛ a, kɛzi ɔbahola yeaha ye ɛ?

7 Anzɛɛ saa awie adwenle gyegye ye wɔ ɛtane dɛba mɔɔ yeyɛ la anwo a, ɔkola ɔmaa ɔte nganeɛ kɛ Nyamenle ɛngulo ye. Saa ɔnlunle ɔ nwo na bɛvale ye ɛtane bɛhyɛle ye bɔbɔ a, bie a ɔbade nganeɛ kɛ ɔnfɛta kɛ ɔbaboka Nyamenle menli ne anwo. Kɛ adiema nrenyia bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Francisco la dele nganeɛ la ɛne. Ɔka kɛ: “Membɔle nla nu ɛbɛlatane na bɛhwile me nyunlu. Alimoa ne, ɛnee mekɔ debiezukoalɛ dahuu, noko amozii me sa nu dole na mendele nganeɛ kɛ menfɛta kɛ mebaboka Gyihova menli ne anwo. Me adwenle gyegyele me na mendele nganeɛ kɛ Gyihova ɛtɛfale me ɛtane ɛtɛkyɛle me. Yeangyɛ, mendwenle me nwo menvile asafo ne anwo.” Kɛzi ɛte nganeɛ ɛmaa mediema mɔɔ kɔ tɛnlabelɛ mɔɔ yɛha nwolɛ edwɛkɛ la anu la ɛ? Ɛ kunlu yelɛyela wɔ maa bɛ ɔ? Na mɔɔ hyia kpalɛ la, kɛzi Gyihova te nganeɛ wɔ bɛ nwo ɛ?

GYIHOVA KULO YE MBOANE

Ɛnee Yizilayɛ mboaneneavolɛ dwenle ye boane mɔɔ kɛminli la anwo kpalɛ (Nea ɛdendɛkpunli 8 9) *

8. Asoo Gyihova arɛle fi bɛdabɛ mɔɔ mekɛ bie ɛnee bɛsonle ye la ɔ? Kilehile nu.

8 Gyihova arɛle ɛtɛfile bɛdabɛ mɔɔ mekɛ bie ɛnee bɛsonle ye noko kɛkala bɛmboka ye menli ne anwo la. Yɛɛ ɔ rɛle ɛnvi gyima mɔɔ bɛyɛle ye wɔ ye ɛzonlenlɛ nu la. (Hib. 6:10) Ngapezonli Ayezaya yɛle ndonwo kɛnlɛma bie mɔɔ maa yɛnwu kɛzi Gyihova dwenle ye menli nwo la. Ayezaya hɛlɛle kɛ: “Ɔbanlea ye mboane ne kɛ mboaneneavolɛ la. Ɔbava ɔ sa yeaboɔboa ye mboane mralɛ ne mɔ anloa, na yeavia bɛ wɔ ɔ kɛnra azo.” (Aye. 40:11) Kɛzi Mboaneneavolɛ Kpole ne te nganeɛ wɔ mekɛ mɔɔ ye mboane ne mɔ ko bavi mboane ekpunli ne anu la ɛ? Gyisɛse maanle yɛnwunle kɛzi Gyihova te nganeɛ la wɔ mekɛ mɔɔ ɔbizale ye ɛdoavolɛma kɛ: “Kɛzi bɛdwenle nwo ɛ? Saa awie lɛ mboane 100 na nuhua ko minli a, asoo ɔnrɛgyakyi 99 ne wɔ awoka ne mɔ azo na ɔnrɛhɔkpondɛ mɔɔ ɛminli la ɔ? Na saa ɔnwu ye a, meka meahile bɛ kɛ, ɔdi fɛlɛko kpole wɔ nwo ɔtɛla 99 ne mɔɔ bɛamminli la.”​—Mat. 18:12, 13.

9. Kɛzi mboaneneavolɛma kpalɛ nleanle bɛ mboane wɔ tete ne ɛ? (Nea ɔ nyunlu nvoninli ne.)

9 Duzu ati a yɛbahola yɛava Gyihova yɛatoto mboaneneavolɛ nwo a? Ɔluakɛ wɔ tete ne, ɛnee mboaneneavolɛ kpalɛ dwenle ye mboane nwo kpalɛ. Kɛ neazo la, Devidi nee awenade nee ezizile honle vale bɔle ye mboane nwo bane. (1 Sa. 17:34, 35) Saa mboaneneavolɛ kpalɛ mboane ne mɔ anu ko bɔbɔ minli a ɔnwu ye. (Dwɔn 10:3, 14) Mboaneneavolɛ zɛhae bagyakyi ye mboane 99 ne wɔ tunli nu anzɛɛ ɔbamaa ɔ gɔnwo mboaneneavolɛ anlea bɛ na yeahɔkpondɛ ko ne mɔɔ ɛminli la. Gyisɛse vale ndonwo zɔhane hilehilele yɛ ɛzukoalɛdeɛ bie mɔɔ anwo hyia la: “Me Ze mɔɔ wɔ anwuma la anye ɛnlie nwo kɛ ngakula ɛhye mɔ anu ko bɔbɔ kɛminli.”​—Mat. 18:14.

Tete Yizilayɛ mboaneneavolɛ bie ɛlɛyɛ ye boane mɔɔ minlinle la ayile (Nea ɛdendɛkpunli 9)

GYIHOVA KPONDƐ YE MBOANE

10. Kɛ mɔɔ Yizikeɛle 34:11-16 kile la, duzu a Gyihova bɔle ɛwɔkɛ kɛ ɔbayɛ yeamaa ye mboane mɔɔ bɛminli la a?

10 Gyihova kulo yɛ nuhua ko biala yɛɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛhwe bɛ nwo bɛvi mboane ekpunli ne anwo la. Gyihova luale ngapezonli Yizikeɛle anwo zo bɔle ɛwɔkɛ kɛ, ɔbakpondɛ ye mboane ne mɔ mɔɔ bɛminli la na yeamaa bɛ sunsum nu anwosesebɛ. Ɔhilele ndenle fɔɔnwo mɔɔ ɔbalua zo yeakpondɛ bɛ la, na zɔhane a ɛnee mboaneneavolɛma mɔɔ wɔ tete Yizilayɛ la kpondɛ bɛ mboane mɔɔ kɛminli la a. (Kenga Yizikeɛle 34:11-16.) Mɔɔ limoa, mboaneneavolɛ ne kpondɛ boane ne, na ɛhye die mekɛ nee anwosesebɛ. Saa ɔnwu boane ne mɔɔ ɛminli la a, ɔfa ye ɔbaboka mboane ekpunli ne anwo. Bieko, saa boane ne ɛboda anzɛɛ ɛhɔne ɛlɛku ye a, mboaneneavolɛ ne fi ɛlɔlɛ nu boa ye, ɔyɛ ye ayile, ɔmaa ye zo na ɔmaa ye aleɛ. Zɔhane ala a ɔwɔ kɛ asafo nu mgbanyima mɔɔ le “Nyamenle mboane ne” neavolɛma la yɛ a wɔ mekɛ mɔɔ bɛlɛboa awie mɔɔ ɛhwe ɔ nwo ɛvi asafo ne anwo la. (1 Pita 5:2, 3) Asafo nu mgbanyima ne mɔ kpondɛ menli ɛhye mɔ, bɛboa bɛ bɛmaa bɛba asafo ne anu na bɛda ɛlɔlɛ ali bɛkile bɛ ɔlua sunsum nu moalɛ mɔɔ bɛfa bɛmaa bɛ la azo. *

11. Duzu a mboaneneavolɛ kpalɛ ze a?

11 Mboaneneavolɛ kpalɛ ze kɛ ɔdwu mekɛ ne bie a mboane ne bie kola minli. Na saa boane bie fi mboane ekpunli ne anu a, mboaneneavolɛ ne ɛndwe ɔ nzo. Suzu neazo mɔɔ Nyamenle yɛle wɔ mekɛ mɔɔ ɔboa ye azonvolɛ bie mɔ mɔɔ hwenle bɛ nwo vile Gyihova anwo wɔ mekɛ ekyi anu anwo la anwo.

12. Kɛzi Gyihova nee Dwona lile ɛ?

12 Ngapezonli Dwona nriandinle vile gyima mɔɔ bɛvale bɛmaanle ye la anwo. Noko Gyihova anva ɔ nwo ɛya ndɛndɛ. Kɛ mboaneneavolɛ kpalɛ la, Gyihova liele Dwona na ɔboale ye ɔmaanle ɔnyianle anwosesebɛ ɔyɛle ye gyima ne. (Dwona 2:7; 3:1, 2) Nzinlii, Gyihova luale awolandoba zo boale Dwona maanle ɔnwunle kɛzi sonla ko biala ngoane sonle bolɛ la. (Dwona 4:10, 11) Duzu a yɛsukoa yɛfi nu a? Ɔnle kɛ asafo nu mgbanyima maa bɛ sa nu to kɛ bɛbaboa menli mɔɔ bɛgyakyi debiezukoalɛ nee daselɛlilɛ ɛhɔlɛ la. Emomu mgbanyima ne mɔ bɔ mɔdenle kɛ bɛbanwu deɛmɔti bɛhwe bɛ nwo bɛvi asafo ne anwo la. Na saa boane zɔhane sia ba Gyihova ɛkɛ a, asafo nu mgbanyima ne mɔ kɔ zo kile ɔ nwo anyelielɛ.

13. Duzu a yɛsukoa yɛfi kɛzi Gyihova nee Edwɛne 73 kɛlɛvolɛ ne lile la anu a?

13 Edwɛne 73 kɛlɛvolɛ ne asa nu dole wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle kɛ ninyɛne ɛlɛkɔ boɛ amaa ɛtanevolɛma la. Ye adwenle nu yɛle ye kesee wɔ nvasoɛ mɔɔ wɔ Nyamenle ɛhulolɛdeɛyɛlɛ zo la anwo. (Edw. 73:12, 13, 16) Duzu a Gyihova yɛle ye wɔ nwo a? Yeandea ye. Nɔhalɛ nu, Nyamenle maanle bɛhɛlɛle ye edwɛkɛ ne wɔ Baebolo ne anu. Nzinlii, edwɛndolɛnli ne nwunle kɛ, agɔnwolɛvalɛ kpalɛ mɔɔ ɔ nee Nyamenle banyia la anwo hyia tɛla debie biala. (Edw. 73:23, 24, 26, 28) Duzu a yɛsukoa yɛfi nu a? Ɔnle kɛ asafo nu mgbanyima bua bɛdabɛ mɔɔ bɛ adwenle nu bayɛ bɛ kesee wɔ Gyihova ɛzonlenlɛ nu la ndɛne ndɛndɛ. Kɛ anrɛɛ asafo nu mgbanyima badendɛ atia bɛ la, ɔwɔ kɛ bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛbade deɛmɔti bɛlɛyɛ zɔhane la abo. Saa bɛyɛ zɔ a, ɔbamaa bɛahola bɛagyinla Ngɛlɛlera ne azo bamaa bɛ anwosesebɛ mɔɔ bɛhyia la.

14. Duzu ati a ɛnee Yilaegya hyia moalɛ a, na kɛzi Gyihova boale ye ɛ?

14 Ngapezonli Yilaegya nriandinle Ɔbahyema Gyɛzɛbɛle. (1 Arl. 19:1-3) Ɔdele nganeɛ kɛ ɔ ngomekye a ɔlɛsonle kɛ Gyihova ngapezonli a, na nvasoɛ biala ɛnle ye gyima ne azo. Yilaegya arɛle bɔle kpalɛ na ɛnee ɔkulo kɛ ɔwu. (1 Arl. 19:4, 10) Gyihova andea Yilaegya, emomu ɔmaanle ye anwosesebɛ kɛ ɔtɛkale ɔ ngome, na ɔbahola yeava ɔ nwo yeado Nyamenle tumi ne azo yɛɛ gyima dɔɔnwo wɔ ɛkɛ maa ye. Gyihova vile atiakunlukɛnlɛma nu diele Yilaegya na ɔmaanle ye gyimalilɛ fofolɛ. (1 Arl. 19:11-16, 18) Duzu a yɛsukoa yɛfi nu a? Ɔwɔ kɛ yɛ muala, titili mgbanyima nee Gyihova mboane ne di ye wɔ atiakunlukɛnlɛma adenle zo. Saa ahenle fa ɛya anzɛɛ ɔte nganeɛ kɛ ɔnfɛta Gyihova anwunvɔnezelɛ ne a, ɔwɔ kɛ mgbanyima ne mɔɔ tie ye kpalɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɔlɛka ye ahonle nu edwɛkɛ la. Akee bɛbabɔ mɔdenle bɛamaa boane ne mɔɔ minlinle la anwu kɛ ɔ nwo hyia Gyihova.

KƐZI ƆWƆ KƐ YƐTE NGANEƐ WƆ NYAMENLE BOANE MƆƆ KƐMINLI LA ANWO Ɛ?

15. Kɛ mɔɔ Dwɔn 6:39 kile la, kɛzi Gyisɛse bule ɔ Ze mboane ne ɛ?

15 Kɛzi Gyihova kulo kɛ yɛte nganeɛ wɔ ye boane mɔɔ kɛminli la anwo ɛ? Gyisɛse yɛle ɛhye anwo neazo maanle yɛ. Ɛnee ɔze kɛ Gyihova mboane ne amuala sonle bolɛ maa Ye. Yemɔti ɔbɔle mɔdenle biala kɛ ɔbaboa “Yizilayɛ sua nu mboane mɔɔ bɛminli la” yeamaa bɛazia bɛara Gyihova ɛkɛ. (Mat. 15:24; Luku 19:9, 10) Kɛ mboaneneavolɛ kpalɛ la, Gyisɛse bɔle mɔdenle biala kɛ ɔnrɛmaa Gyihova mboane ne bie ɛnrɛminli.​—Kenga Dwɔn 6:39.

16-17. Kɛzi ɔwɔ kɛ asafo nu mgbanyima te nganeɛ wɔ menli mɔɔ bɛhwe bɛ nwo bɛvi asafo ne anwo mɔɔ bɛboa bɛ la anwo ɛ? (Nea ɛlɛka “ Kɛzi Boane Mɔɔ Ɛminli Bahola Ade Nganeɛ La.”)

16 Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo maanle Ɛfɛsɛse asafo ne anu mgbanyima anwosesebɛ kɛ bɛzukoa Gyisɛse neazo ne. “Ɔwɔ kɛ bɛyɛ gyima ɛsesebɛ zɛhae bɛfa bɛboa bɛdabɛ mɔɔ bɛle bɛtɛɛ la, na ɔwɔ kɛ bɛkakye Awulae Gyisɛse edwɛkɛ ne mɔɔ ɔhanle la, ɔse: ‘Anyelielɛ dɔɔnwo wɔ ɛmaanlɛ nu tɛla ɛlielɛ.’” (Gyi. 20:17, 35) Ɔda ɔli kɛ, asafo nu mgbanyima lɛ ɛzonlelilɛ titili wɔ ɛhye ɛyɛlɛ nu. Asafo nu kpanyinli bie mɔɔ ɔwɔ Spain mɔɔ bɛfɛlɛ ye Salvador la ka kɛ, “Saa medwenle kɛzi Gyihova anye wɔ ye mboane mɔ bɛminli la anwo a, ɔka me ɔmaa mebɔ mɔdenle biala kɛ meboa bɛ. Kɛ sunsum nu mboaneneavolɛ la, medie medi kɛ Gyihova kulo kɛ meboa bɛ.”

17 Bɛboale menli mɔɔ bɛhwenle bɛ nwo bɛvile Gyihova anwo mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ edwɛkɛ ɛhye anu la bɛmaanle bɛziale bɛrale Gyihova ɛkɛ. Zɔhane ala a menli dɔɔnwo mɔɔ bɛhwe bɛ nwo bɛvi asafo ne anwo la kulo kɛ bɛyɛ a. Edwɛkɛ mɔɔ doa zo la baha kɛzi yɛbaboa bɛ yɛamaa bɛazia bɛara Gyihova ɛkɛ la anwo edwɛkɛ dɔɔnwo.

EDWƐNE 139 Pɛ Ewiade Fofolɛ Ne Anwo Nvoninli

^ ɛden. 5 Duzu ati a menli mɔɔ ɛva nɔhalɛlilɛ ɛzonle Gyihova wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu la bie mɔ twe bɛ nwo fi asafo ne anwo a? Kɛzi Nyamenle te nganeɛ wɔ bɛ nwo ɛ? Yɛbabua kpuya ɛhye mɔ wɔ edwɛkɛ ɛhye anu. Eza yɛbanwu kɛzi Gyihova boale bɛdabɛ mɔɔ bɛhwenle bɛ nwo bɛvile ɔ nwo mekɛ ekyi anu wɔ tete ne la bie mɔ.

^ ɛden. 2 EDWƐKƐ MƆƆ BƐHILEHILE NU: Edwɛkɛ ɛhye fale menli mɔɔ bɛgyakyi debiezukoalɛ nee daselɛlilɛ ɛhɔlɛ wɔ siane nsia anzɛɛ mɔɔ bo zɔ anu la anwo. Menli ɛhye mɔ tɛde yɛ mediema na yɛkulo bɛ.

^ ɛden. 4 Bɛhakyi aluma bie mɔ.

^ ɛden. 10 Edwɛkɛ mɔɔ doa zo la bahile ndenle fɔɔnwo mɔɔ asafo nu mgbanyima balua zo ava ɛhye mɔ ayɛ gyima la.

^ ɛden. 60 NVONINLI NWO EDWƐKƐ: Yizilayɛnli mboaneneavolɛ mɔɔ ye mboane nwo hyia ye la ɛhɔkpondɛ ye boane mɔɔ ɛminli la yeva ye yeraboka mboane ekpunli ne anwo. Zɔhane ala a sunsum nu mboaneneavolɛma yɛ a.

^ ɛden. 64 NVONINLI NWO EDWƐKƐ: Adiema raalɛ bie mɔɔ ɛgyakyi debiezukoalɛ nee daselɛlilɛ ɛhɔlɛ mɔɔ ɔde bɔɔso nu la ɛnwu Alasevolɛ nwiɔ kɛ bɛlɛfa anyelielɛ bɛayɛ bagua nu daselɛlilɛ.