1. Ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ mudo̱ngi mao mō̱ mu timbi na mo̱ e?

KA NJE te̱ di to̱pedino̱ o jokwa di se̱le̱ na din, Yehova a makobisane̱ mo̱me̱ne̱ na mutated’a mido̱ngi ńa bwam nu mombweye̱ mudo̱ngi mao te̱ na ndolo. A mapulise̱ pe̱ to̱ njika mo̱ mu pawe̱. Yehova a langwedi Bonaisrael ba pawe̱ na mo̱ ná: “Bińo̱ timba na mba, mba pe̱ na matimba na bińo̱.” Di bi ná ńo̱ng’ao e si tuko ebanja a kwali ná: “Na si matukwa.” (Mal. 3:6, 7) Yesu a kwali ná Yehova na ange̱l ba mabwa muńe̱nge̱ jita ke̱ to̱ muboled’a Loba mō̱ na mune nu pawe̱ a timbi na mo̱.​—Lukas 15:10, 32.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² Jombweye minia ma Yesu milalo mena mi mato̱peye̱ tobotobo ońola jongwane̱ la ba bena ba pawe̱ na Yehova. Di me̱nde̱ kwalea ońola bede̱mo bō̱ ba tobotobo be mapule̱ biso̱ ná jongwane̱ mudo̱ngi mu pimbedi o timba na Yehova. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ońola muńe̱nge̱ di mabwano̱ ke̱ di we̱ na ngińa o jongwane̱ batemam o timba.

3-4. Ońola nje nu muto Lukas 15:8-10 e mato̱peano̱ a no̱ngino̱ ponda o pulise̱ drakm’ao ni pimbedi e?

³ Jangame̱n we̱ na ngińa o so̱ ba bena ba mapule̱ timbe̱ na Yehova. O munia mu tilabe̱ o Myango ma bwam kaponda Lukas, Yesu a teleye̱ ne̱ni muto mō̱ a wasino̱ lambo la tiki di pimbedi mo̱​—drakma. To̱ti la mweńa la mu munia le nde miwe̱n a po̱ngino̱ o pulise̱ ni drakma.​—Langa Lukas 15:8-10.

⁴ Yesu a teleye̱ ne̱ni nu muto a sengino̱ ponda a so̱ino̱ ni tik’a drakma ni ta ni pimbea. O mińa ma Yesu, ngo̱n a Israel e ta be̱ e mala te̱ o diba, ńango a mabola mo̱ dom la drakma. Yen ebe ni drakma e ta nde po̱ ńa di dom ńango a bolino̱ mo̱. Nu muto a bolane̱ nde jo̱nge̱le̱ ná ni drakma e kwedi nde mo̱ o ndabo. Ońse̱ so̱ etrukaṅ, na mo̱ a wasa  wuma ye̱se̱, nde a s’e̱n mo̱. Yen ebe etrukaṅ ao ya mula e si ta e bola mo̱ mwe̱ne̱n jita ná a so̱ yi son a drakma ya silba. O sukan, na mo̱ a papa ndabo ao ńe̱se̱ ná ne̱ṅne̱ṅ. Nde ombwa, mwe̱ne̱n m’etrukaṅ mu ta mu pańse̱ tik’ao ńa drakma ni ta oteten a dibudu a ko̱te̱le̱no̱. Na mulema mu siba mo̱! Na mo̱ a bele̱ mako̱m na myoyo mao ma mboa o langwea babo̱ mi myango ma bwam.

5. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ ndutu o so̱ ba bena ba pawe̱ na mwemba e?

⁵ Ka nje te̱ je̱nno̱ o munia ma Yesu, e mapula miwe̱n o so̱ lambo di pimbedi. Mulemlem pe̱ nde jangame̱nno̱ po̱ngo̱ miwe̱n o so̱ ba bena ba pawe̱ na mwemba. Yen ebe yā mimbu jita ba si mukeano̱ pe̱ na biso̱. Pondapo̱ we̱ni ba nijano̱ bonasango ba wa wuma ba si bi babo̱. Nde o tatan, je mbaki ná bō̱ ba ba bena ba temam ba mapula timba na Yehova. Ba mapula bolea Yehova mwemba na bonasango na bonańango, nde ba titi ná ba bola nika esibe̱ jongwane̱ lasu.

6. Ne̱ni be̱se̱ o mwemba beno̱ ná ba no̱ngo̱ dongo o pulise̱ batemam e?

⁶ Nja ńe ná nu no̱ngo̱ dongo o pulise̱ ba bena ba temam e? Biso̱ be̱se̱​—batudu, paonia, belongi ba mbia, na bane̱ bate̱ dikalo​—je ná jongwane̱ o so̱ we̱ni ba majano̱. Mo̱ o be̱n diko̱m to̱ elong’a mbia e temam e? Mo̱ o so̱i nutemam ke̱ we o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ to̱ l’ebamban e? Teleye̱ nu moto ná yete̱na a to̱ndi ná batudu ba pe̱pe̱le̱ mo̱, a bole wa adre̱s ao ná o bole babo̱ mo̱.

7. Nje munasango Tomas a kwalino̱ e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁷ Nje batudu tobotobo bangame̱nno̱ bola o so̱ ba bena ba mapule̱ timbe̱ na Yehova e? Maka nje mutudu mō̱ nu belabe̱ ná Tomas, * ńe o Pańa a kwalino̱. Ongwane̱ buka 40 ma bonasango na bonańango o timba o mwemba. Tomas mo̱ ná: “Laboso, na mabaise̱ ńai na ńai a bonasango na bonańango nga ba bi we̱ni batemam ba majano̱. To̱so̱ na mabaise̱ bate̱ dikalo nga ba bi bato bō̱ bena ba si mukeye̱ pe̱ o ndongame̱n. Jita labu le muńe̱nge̱ o jongwane̱ ebanja ba me̱ne̱ ná be o no̱ngo̱ dongo o pulise̱ batemam. Ombusa ponda, nalo te̱ pe̱pe̱le̱ ba bena ba temam na mabaise̱ babo̱ ne̱ni bana babu na bene̱ belongi ba mbia ba jaino̱. Bō̱ babu ba ta be̱ ba wana bana babu o ndongame̱n; o ngedi iwo̱ ba bana ba ta nde bā bate̱ dikalo. Babo̱ pe̱ bangame̱n kusa jongwane̱ ná ba timbe na Yehova.”

8. O munia ma muna nu pimbedi, mwe o Lukas 15:17-24, ne̱ni sango a kasino̱ mun’ao ńate̱le̱ e?

⁸ Njika bede̱mo bō̱ jangame̱nno̱ be̱ne̱ o bwam ba jongwane̱ ba bena ba mapule̱ timbe̱ na Yehova e? Maka te̱ belēdi bō̱ jeno̱ ná di busane̱ o munia ma Yesu ma muna nu pimbedi nde a so̱be̱. (Langa Lukas 15:17-24.) Yesu a teleye̱ ne̱ni nu muna a sukanno̱ so̱ṅtane̱ ná a bolane̱ elem’ā dibie̱ na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi o timba o mboa. Sango e̱nno̱ mun’ao a mawa, na mo̱ a ńa mīla o sokane̱ mo̱, a sopa mo̱ o bola mo̱ mbaki ná a dia a to̱ndi mo̱. Doi la mulema la nu muna di ta di kaise̱ mo̱, e̱ne̱ ná a si dongame̱n pe̱ o belabe̱ ná mun’ao. Sango a bwedi mun’ao ndedi, ńena nu tele̱ mulema o langwea mo̱ ne̱ni a masengano̱. Na sango a bola lambo o lee̱ mun’ao ná e muńe̱nge̱ o kasa mo̱, seto̱ ka muboledi, nde ka  elong’a mbia yena e to̱ndo̱be̱. Ná a lee̱le̱ mo̱ nika, sango a boṅsane̱ ndema, a bola pe̱ mun’ao ńate̱le̱ mbo̱ti ni buki ye̱se̱ do̱lo̱ ná a bo̱te.

9. Njika bede̱mo be mapule̱ biso̱ ná jongwane̱ ba bena ba temam o timba na Yehova e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Ne̱ni jongwane̱ ba bena ba mapule̱ timbe̱.”)

⁹ O mu munia, Yehova e nde ka nu sango a muna. A to̱ndi bonasango na bonańango asu ba temam, a mapula pe̱ ná ba timbe na mo̱. Je ná jongwane̱ babo̱ o timba yete̱na jembilane̱ Yehova. Ná di bole nika jangame̱n lee̱le̱ we̱lisane̱, ndedi na ndolo. Ońola nje e mapulano̱ biso̱ be bede̱mo ba tobotobo e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ mo̱ e?

10. Ońola nje e mapulano̱ biso̱ we̱lisane̱ o jongwane̱ moto ná a timbe na Yehova e?

¹⁰ E mapula biso̱ we̱lisane̱ ońolana e mapula moto ponda ná a timbe na Yehova. Jita la ba bena ba ta ba temame̱ kwaṅ bembi ná batudu na bane̱ bate̱ dikalo ba pe̱pe̱le̱ babo̱ ngedi jita denge̱ ba mabotea pe̱te̱ o bolea Yehova. Munańango Nansi o Asia a tili ná: “Diko̱m diwo̱ la batabata o mwemba longwane̱ mba jita. A no̱ngi nde mba ka munańango ńa mūtu, a to̱ndo̱ mba. O̱nge̱le̱ mba pond’a bwam di tano̱ di tombise̱. A no̱ngi ponda o lambe̱ye̱ mba toi ke̱ na malangwea mo̱ ne̱ni na masengano̱, a bola pe̱ mba malea. A lee̱le̱ ná e nde diko̱m la mbale̱, le be̱be̱ o jongwane̱ ponda ye̱se̱.”

11. Ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ ndedi o jongwane̱ ba bena ba be̱n bebango ba mulema e?

¹¹ Ndedi ńe nde ka bwanga ba ngińa, ńe ná ńongwane̱ o bo̱lise̱ bebango ba mulema. Bō̱ ba temam nde ońolana etum a  mimbu we̱nge̱ moto a bwese̱ babo̱ ndutu o mwemba, ba dia ba masenga sese jita, ba dia pe̱ ba lingi. Ońola nika nde ba si be̱nno̱ ńo̱ngi o timba na Yehova. Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná bane̱ ba si dango ka ni te̱m o mbasanedi mabu. Ba be̱n ńo̱ng’a moto nu malambe̱ye̱ babo̱ toi na nu maso̱ṅtane̱ besengedi babu. (Yak. 1:19) Maria ńena nu ta nutemam mo̱ ná: “Na ta na be̱ne̱ ńo̱ng’a moto nu malambe̱ye̱ mba toi, moto nu matute̱ mba miso̱di, na nu mabole̱ mba malea.”

12. Bola edinge̱ding’a ne̱ni ndol’a Yehova e madutano̱ batemam o timba na mo̱.

¹² Bibe̱l e makwala ná ndolo Yehova a to̱ndino̱ tumba lao ńe nde ka musinga to̱ mwasa. O njika mbadi ndol’a Loba ńeno̱ ka mwasa e? Jombweye te̱ yen edinge̱dinge̱: Dutea ná we o lo̱ o munja mu pungwedi nde moto angwea wa loki di masunge̱. Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ timbise̱le̱ nu moto masoma ońolana di loki di me̱nde̱ jongwane̱ wa o saye̱ ná o si lo̱. Nde loki di masunge̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ di si dongame̱n o sunga wa. Madiba me mulo̱lo̱ko̱, o titi ná wonga yete̱na kunga e titi wa be̱be̱. O be̱n ńo̱ng’a moto nu mangweye̱ wa mwasa ná a dute wa ná o siseye be̱be̱ na kunga. Yehova a to̱pedi ońola Bonaisrael ba pawe̱ na mo̱ ná: “Na ta na duta babo̱ . . . na myasa ma ndolo.” (Hos. 11:4) Nika pe̱ nde Loba a madutano̱ we̱nge̱ ba bena ba si maboleye̱ pe̱ mo̱ na be o lo̱ o munja ma mitakisan na mutaka ma jita. A mapula ná ba bie ná a to̱ndi babo̱, a mapula pe̱ duta babo̱ na mo̱. Yehova e ná a bolane̱ wa o lee̱le̱ babo̱ nin ndolo.

13. Ne̱ni eyembilan a Pablo e malee̱no̱ ná ndol’asu ńe ná ńongwane̱ bane̱ o timba na Yehova e?

 ¹³ Ye mweńa o bola batemam mbaki ná Yehova a to̱ndi babo̱, biso̱ pe̱ di to̱ndi babo̱. Pablo di kwaledino̱ o jokwa di se̱le̱ na din, nu jai ka nutemam 30 ma mbu, mo̱ ná: “Idiba iwo̱ ke̱ ne o busa ombo’am, munańango mō̱ nu mákokwe̱ mimbu ńe muyao a ta a dongame̱n mba, a kwalisane̱ mba na ndolo. Na mba na botea jea ka muna, na langwea mo̱ ná ye nde biana Yehova nde a lom mo̱ o je̱ne̱ mba. Niponda nde na no̱ngino̱ bedomsedi o timba na Yehova.”

14. Bupisane̱ munia mwe o Lukas 15:4, 5, nje mutatedi a mabolano̱ ke̱ a so̱i mudo̱ngi mu pimbedi e?

¹⁴ Di so̱i te̱ ba ba bo̱bi, jangame̱n benga jongwane̱ na sue̱le̱ pe̱ babo̱. Kapo̱ ka nu muna nu pimbedi ńa munia ma Yesu, be ná ba be̱ne̱ ebango a mulema yena e me̱nde̱ no̱nge̱ ponda eyeka o bo̱lisabe̱. Ba bo̱bi pe̱ o mbad’a mudī ońola mambo mena ba kusino̱ o was’a Satan. Jangame̱n jongwane̱ babo̱ o jembe̱ dube̱ labu la Yehova. O munia ma mudo̱ngi mu pimbedi, Yesu a teleye̱ ne̱ni mutatedi a mane̱nge̱le̱no̱ mudo̱ngi o makata mao, a timbane̱ mo̱ o dibemba. Mutatedi a bolane̱ ponda na ngudi o so̱ mu mudo̱ngi mu pimbedi. Nde a bi pe̱ ná angame̱n timbane̱ mo̱ o dibemba ońolana mu si be̱n ngudi o timba na mo̱me̱ne̱.​—Langa Lukas 15:4, 5.

15. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ babo̱bi bena ba mapule̱ timbe̱ na Yehova e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Elongisan a tiki.”)

¹⁵ Ye ná e pula biso̱ ponda na ngudi jita o jongwane̱ batemam bō̱ o buka mitakisan mi meke̱ babo̱ o timba na Yehova.  Nde na jongwane̱ la mudī ma Yehova, Eyal’ao, na kalat’a bebokedi je ná jongwane̱ babo̱ o jouse̱ mulatako mabu na Yehova. (Rom. 15:1) Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Mutudu mō̱ ńou mo̱ ná: “E mapula jita la batemam ba mano̱nge̱ bedomsedi o timba na Yehova jokwa la Bibe̱l.” * Ońola nika ba baise̱ te̱ wa ná o tombise̱ nutemam jokwa, bwane̱ y’edube muńe̱nge̱. Nu mutudu a bati pe̱ ná: “Mute̱ dikalo nu matombise̱ di jokwa angame̱n nde be̱ mo̱ diko̱m la bwam, moto ńena nutemam eno̱ ná a bake̱ esok’a mulema mao.”

16. Ne̱ni di bino̱ ná ange̱l i mongwane̱ biso̱ e?

¹⁶ Myango jita mi malee̱ ná ange̱l i mabola ebolo mwemba na biso̱ o jongwane̱ biso̱ o so̱ batemam bena ba be̱n ńo̱ngi o timba na Yehova. (Bbī. 14:6) K’eyembilan, Silvio o Ekuador a kane̱ na ngińa ná a kuse jongwane̱ o timba o mwemba. Niponda a tano̱ a dia a makane̱ nde batudu baba bumbino̱ nge̱ṅ a jo̱mbe̱ lao. O di pe̱pe̱le̱, ba ta muńe̱nge̱ o botea wanea mo̱ jongwane̱ a tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi.

17. Njika bowe̱n di makusano̱ ke̱ jongwane̱ ba ba bo̱bi o mbad’a mudī e?

¹⁷ Di me̱nde̱ bata bwa muńe̱nge̱ ke̱ jongwane̱ ba ba bo̱bi o mbad’a mudī o timba na Yehova. Salvador, paonia po̱ ni mapo̱nge̱ miwe̱n ma tobotobo o jongwane̱ batemam mo̱ ná: “Ponda iwo̱, ye mba ndutu o kaka mulema ná na si koma miso̱di ma muńe̱nge̱. Ne muńe̱nge̱ jita o je̱ne̱ ná Yehova a sumo mudo̱ngi mao mō̱ ma tiki owas’a Satan, na ná na kusi edube o bola ebolo mwemba na Yehova o timbane̱ mu mudo̱ngi.”​—Bebolo 20:35.

18. We te̱ nutemam, njika mbaki o be̱nno̱ e?

¹⁸ To̱ e be̱ nde ná o si mukea pe̱ na tumba la Loba, be̱ mbaki ná a dia a to̱ndi wa. A mapula ná o timbe na mo̱. E me̱nde̱ pula ná o po̱nge miwe̱n ná o timbe na mo̱. Mulemlem ka nu sango a muna ńa munia ma Yesu, Yehova e o jenge̱le̱ ná o timbe, a me̱nde̱ pe̱ kasa wa na muńe̱nge̱.