Skip to content

Skip to table of contents

26 EKOBEE UE ENƆ

“Obiaa Mɛ Pii”

“Obiaa Mɛ Pii”

“Obiaa mɛ pii, e mda gaa le obia i pii bɔɔlo.”MAL 3:7.

YƆƆ 102 “Yerebah Nɛ Pya Loo Ɔ”

DASĪ TƐƐ̄NYƆƆ *

1. Wee tɔɔ̄loo Jɛhova doodoo wa sɔ̄ ziī ye zooro a ebee ɔbɛ etaāŋa ye bah sikɛ̄ obia lu ni?

DOOKƐ̄ i bee nɔ doo bu ekobee ue i aa a, Jɛhova su aba ɛɛ dooreloo le nɛɛ tɔɔ̄loo naana pee lo a wee kuūdɛɛ̄loo pya ye gbo naana leere. E a gbī ɛrɛgeba lo aba a dag. Jɛhova bee kɔ nɛ pya Izrɛl ba bee ye aaloo kɔ: “Obiaa mɛ pii, e mda gaa le obia i pii bɔɔlo.” I suā kɔ a lege gaa kɛɛrɛ nu doo wo nyɔnɛbee a kɔ: “Mm wee nyaa.” (Mal 3:6, 7) Jizɔs bee kɔ Jɛhova le pya ɛnjɛl ɛrɛ gbɛnɛ ɛɛbu sɔ̄ ziī zooro Jɛhova a ebee dag ye obia lu loo.—Luk 15:10, 32.

2. E na i gaa le nɔ bu ekobee ue ama a?

2 I naa kɔ ue nyɔɔ taa edoba Jizɔs bee kɔ nu kumaloo lo a dap yerebah nɛ pya ebee dag aaloo Jɛhova. I gaa le nɔ pio elap dogo alu ebɛɛ̄ lo edap yerebah nɛ naana pee a bee dag kɔ a obia ye lu loo. E i gaa le nɔ nu a tɔgɛ kɔ i ɛrɛ gbɛnɛ ɛɛbu sɔ̄ i piiga lo eyerebah nɛ nɛɛ loo ɔ kɔ a obia lu.

GBĪ KPUGI A BEE PE

3-4. Dookɛ̄ alu ekɔ doo bu kpa Luk 15:8-10, e na anua lo wa bee kuūdɛɛ̄ kɛ̄ gbī kpugi a bee pe a?

3 I ɛrɛ epiiga lo egbī pya a gbī e’obia lu loo Jɛhova. Bu ziī kam alu e’ɛm bu kpa le yereue Luk, Jizɔs bee kɔ nu akiiloo ziī wa a bee gbī kpugi drachma a bee pe. Kam ama kɔ nu akiiloo kɛ̄ a bee lu egbī lo kpugi doo.—Buū Luk 15:8-10.

4 Jizɔs kɔ kɛ̄ nu bee tɔɔ̄loo wa a bee muɛ̄ ye kpugi drachma lo a bee pe doo. Bu dee Jizɔs, pio pya ka alu Juu wee nɛ lop kpugi drachma pya wa miɔŋɔ nɛɛwa dee ba gaa ia dam. Dap lu kɔ lo kpugi bee le yɛɛ pya nu a ɛrɛ. Lo wa bee kɛɛrɛ kɔ lo kpugi dɔ kɛ̄-tɔ. Nyɔɔwo a bee mui miā sa gbī dɛ̄dɛɛ̄ kɛ̄, kerewo a naa bee muɛ̄. Ye nu miā naa bee ɛɛrɛkɛ̄ kaāna sa dap doo kɔ a muɛ̄ lo nwīgbagbara kpugi silver. Bu kpɛdumɛ, a bee kuūdɛɛ̄ kɛ̄ kpaɛ dɛ̄dɛɛ̄ kɛ̄ a le tɔ a. A bee muɛ̄ lo drachma a lee ama a le emɔ̄ bie yɛɛ tɔ̄ a bee koo, lo miā a aaloo ye numiā bee ɛɛrɛ. Naa ɛp kɛ̄ loo ye bee sukɛ̄ doo a! A bee kue dɛ̄dɛɛ̄ pya ye gbo le pya nɛɛ le ɛɛ le, sa kɔ le yereue ama wa nɛ.

5. E na anua a dap aga egbī pya ba ebee dag aabu bɔŋanaloo a?

5 Dookɛ̄ kam Jizɔs tɔgɛ doo, a gbī epiaga lo edap gbī nu a bee pe muɛ̄. Bu aba lo sīdee, alu ebɛɛ̄ kɔ i piiga lo egbī pya ebee aabu bɔŋanaloo. Gbɛnɛkpo zua edaba tɛɛ̄ aā sɔ̄ ba bee ɔbɛ egbaa i loo. Ba edaba kii kɛ̄ pya wuga naa suā wa loo. Mɛ lɔgɔ baɛbaɛ beenyiɛ naale loo kɔ pya a naa sina enɔānu ama lege gaa wa taɛ e’obia lu loo Jɛhova. Ba gbī esikɛ̄ nyɔɔnɛ pya wuga taāŋabah Jɛhova, mɛ ba gbī kɔ i yerebah wa nɛ.

6. Bu mɛ sīdee na dɛ̄dɛɛ̄ pya a le bu bɔŋanaloo dap yerebah lo egbī pya a e’ɔbɛ si enɔānu a?

6 Ba mɛɛ̄ na ba ɛrɛ bah bu egbī pya ebee ɔbɛ si enɔānu a? Dɛ̄dɛɛ̄ ii, lo a le pya kanɛɛ, pya sɛmdee, pya wa butɔ, le pya zue ue a le bu bɔŋanaloo dap yerebah lo egbī wa. O ɛrɛge ziī gbo ale o manamana lo a naa sina enɔānu ni? O ezɔ̄ŋia ge nɛɛ a naa sina enɔānu sɔ̄ o gaa zue ue aa ziī tɔ yii ziī ale sɔ̄ o gaa zue ue taɛkɛ̄ ni? Lo a yiga lo ekɔ kɛ̄ a gaa tɔɔ̄ a nɛ ale nɛ a ye nɔmba, o dap doo kɔ pya kanɛɛ a le bu o bɔŋanaloo a suā.

7. E na o nɔ aāloo ue ziī nɛɛ kanɛɛ a kura Thomas kɔ a?

7 E na pya kanɛɛ dap doo lo egbī pya a ɛrɛ taɛ lo e’obia lu loo Jɛhova ani? Yere nukuādɛɛ̄ loo nu ziī nɛɛ kanɛɛ a kura Thomas * lo a wee tɔɔ̄ Spain kɔ. A eyerebah nɛ nu a yeeloo 40 pya Ekeebee kɔ ba a obia lu bu bɔŋanaloo. Thomas bee kɔ: “Tua nu m wee doo na ebip pya wuga nɛɛdam le nɛɛwa lo ba suā kɛ̄ lo nɛɛ wee tɔɔ̄. Ale m bip pya zue ue bu bɔŋanaloo lo a le ba suāloo ziī nɛɛ a naa sina enɔānu. Nia gbɛnɛ-edo pya a le bu bɔŋanaloo eyerebah nyɔnɛbee ba ɛrɛ nage bah bu gbīgbī wa. Sɔ̄ esaa, sɔ̄ m ina loo pya wuga nɛɛdam le nɛɛwa lo ba naa sina enɔānu, m wee bip nu akiiloo pya wa miɔŋɔ le pya wa manamana. Pio pya a naa sina enɔānu wee su pya wa miɔŋɔ nua enɔānu sɔ̄ akii adumɛ, sa ba ebee dap lu pya zue ue a sii liamaā. Dap nage lu eyerebah wa nɛ kɔ ba a obia lu loo Jɛhova.”

OBARA PYA MIƆŊƆ NƐƐDAM LE NƐƐWA LO BA BEE PE MA JƐHOVA

8. Bu kam akiiloo nwiī pee zɔ alu e’ɛm bu kpa Luk 15:17-24, bu mɛ sīdee na lo tɛ aara ye nwiī a bee kiiya a?

8 Amunu elap dogo na i ɛrɛ lokwa i dap yerebah nɛ pya a gbī e’obia lu loo Jɛhova a? Yere nukuādɛɛ̄ loo pio nu i dap nɔ aāloo kam Jizɔs akiiloo nwiī pee zɔ a bee obia lu be. (Buū Luk 15:17-24.) Jizɔs bee baatɛ̄ kɛ̄ lo nwiī bee obia suāloo ye doo, sa a biaɛfii lo e’obia lu be. Ye tɛ bee teera wee zɔŋia ye nwiī sa ye pigara bah loo, lo etɔgɛ kɔ a weree ye loo. Nyiɛ lo nwiī bee ye bege ue sa a kɛɛrɛ kɔ a naa bɔnae loo elue ye nwiī. Ye tɛ bee ye toesaɛ̄ gbɛnɛ nyɔɔbee a bee kɔ dɛ̄dɛɛ̄ kɛ̄ nu ye tɔɔ̄loo doo. Lo sɔ̄ ye tɛ bee doo nu a tɔgɛ kɔ a sue baɛ bah ye suā nua be, naale doodoo nɛɛtam, mɛ doodoo nwiīnɛɛdam a wereloo kaāna. Lo etɔgɛ kɛ̄ a ye wereloo doo, ye tɛ bee doo ziī gbɛnɛ doonu sa su le bɛloo yereloo ye nwiī a bee kiiya ama.

9. Pya amunu elap dogo na i ɛrɛ lokwa i dap yerebah nɛ pya ba naa gaa bee sina enɔānu le uwe zue ue kɔ ba a obia pii Jɛhova a? (Buū ekpo a kura “ Sīdee Eyerebah Nɛ Pya Ba Gbī E’obia Pii Jɛhova.”)

9 Jɛhova le doodoo tɛ bu edoba alu enɛ ama. A wereloo pya i wuga nɛɛdam le nɛɛwa ba naa gaa sina enɔānu ale si uwe zue ue, sa a gbī kɔ ba a obia ye pii. Bu nɔnɔ Jɛhova, i dap wa yerebah nɛ kɔ ba a obia ye pii. Lo ama gbī kɔ i ɛrɛ elap dogo a doodoo, egerebu, fɛgɛ dogo, le wereloo. (Jem 2:13) E na anua i tɔgɛ pya elap dogo ama a? E bu mɛ sīdee na i tɔgɛ a?

10. E na anua a bɔloo kɔ i egerebu sɔ̄ i gaa yerebah nɛ ziī nɛɛ kɔ a sikɛ̄ tɔɔ̄ waɛloo Jɛhova a?

10 Alu ebɛɛ̄ kɔ i ɛrɛ egerebu nyɔnɛbee a wee su sɔ̄ lɛɛ ziī nɛɛ gae dap obia pii Jɛhova. Gbɛnɛ-edo pya loo ɔ kɔ nu a wa yerebah nɛ kɔ ba a obia pii Jɛhova na sɔ̄ pya kanɛɛ le pya dɔɔ̄na wa si loo gbɛnɛkpo sɔ̄. Ziī wuga nɛɛwa a kura Nancy a aa Asia bee kɔ: “Ziī na gbo bu bɔŋanaloo a wee mɛ tɔɔ̄ waɛloo kaāna na a bee mɛ yerebah nɛ kɔ m obia pii Jɛhova a.” A bee mɛ wereloo doodoo ye gbɛnɛ wuga nɛɛwa. A bee mɛ nyɛŋiabu pya lele nu i wee gbaa doo sɔ̄ akii adumɛ. A wee mɛ fɛɛrɛloo gbaɛ̄tɔ̄ sɔ̄ m gaa kɔ kɛ̄ nu mɛ tɔɔ̄loo doo, sa a naa wee ɔbɛ ezuura mɛ bah tɔ̄. A bee tɔgɛ kɔ a lue le gbo, e a wee mɛ yerebah nɛ dɛ̄dɛɛ̄ sɔ̄.”

11. E na anua i tɔgɛ fɛgɛ dogo loo pya bu wa gaa biira a?

11 Fɛgɛ dogo le doodoo pie ba yere dɛɛ̄ muū lokwa a dap tah. Pio nɛɛ ɔbɛ etaāŋabah Jɛhova nyɔɔbee a ɛrɛ nɛɛ a le bu bɔŋanaloo a bee wa yere saŋ bu, sa bu wa lege gaa biira. Lo ama doo kɔ ba aa dap obia pii Jɛhova. Ba dap kɛɛrɛ kɔ a naa lu e’aarae wa leere. E ba dap gbī nɛɛ egbaɛ̄ wa tɔ̄ kaāna sa dābeeloo kɛ̄ nu wa tɔɔ̄loo doo. (Jem 1:19) María lo a bee ɔbɛ si enɔānu le uwe zue ue bu pio sɔ̄ lo bee kɔ, “M gbī nɛɛ egbaɛ̄ mɛ tɔ̄loo, nɛɛ egbɔ̄ mɛ, le nɛɛ eyerebah mɛ nɛ.”

12. Naa baatɛ̄ kɛ̄ wereloo Jɛhova doo kɔ pya ebee ɔbɛ etaāŋabah Jɛhova a obia lu doo.

12 Baibol baatɛ̄ kɔ wereloo Jɛhova ɛrɛ loo pya ye nɛɛ doodoo eziī alu epig loo ziī. Bu mɛ sīdee na wereloo Bari le doodoo eziī a? Naa ɛp edoba ama: Naa kɛɛrɛ kɔ maā gaa gbī esu a, sa ziī nɛɛ top nu edoo kɔ o yɛɛ nyɔɔ maā a nɛ. Bu kaka, enia a nyɔnɛbee lo nu eyerebah a nɛ kɔ o wee yɛɛ. Kerewo, lo nu naale edap doo kɔ o aa u. Lo maā fiitɔɔ, e oo le etɛɛ̄ yeebah kɛɛrɛ kɔ ba yere a bu fah maā. O gbī nɛɛ etop eziī a ma lokwa ba dap a su lo eziī zuuna yima bu fah. Jɛhova bee kɔ kumaloo pya Izrɛl ba edaga ye aaloo kɔ: “M bee wa ture tɛ̄maloo nu-bɔp wereloo.” (Hos 11:4) Kɛ̄ a tɔɔ̄ nage loo Jɛhova doo lo anii’ee sɔ̄ a muɛ̄ pya a ɔbɛ etaāŋa ye bah ba le bu etɛɛrɛloo sa gaa ɛrɛ gbɛnɛ ekɛɛrɛ. A gbī kɔ ba a suā kɔ a weree wa loo, e a gbī nage kɔ ba a obia ye pii. E Jɛhova dap a su sa wa yeābah nɛ kɔ ba a suā kɔ a weree wa loo.

13. Bu mɛ sīdee na edoba Pablo tɔgɛ kɔ wereloo i ɛrɛ dap yerebah nɛ pya dɔɔ̄na kɔ ba a obia pii Jɛhova a?

13 Alu ebɛɛ̄ kɔ i doo kɔ pya a ebee ɔloo a suā kɔ Jɛhova were wa loo le kɔ ili were nage wa loo. Pablo a bee lu ekɔ ue kumaloo bu ekobee ue i aa a bee ɔbɛ si enɔānu le uwe zue ue nu a eeloo 30 zua. Alɛ bee kɔ: “Sɔ̄ m gaa bee aa tɔ ziī lɔɔrɛ, ziī wuga nɛɛwa a e’ana alu fɛgɛ bee mɛ zɔ̄ŋia sa mɛ kɔ ue nɛ bu wereloo. M bee bɔātɛ̄ eto bee nwīgbagbara nwiī. M bee ye kɔ nɛ kɔ a bee kɔ Jɛhova na a ye yere kɔ a kɔ ue mɛ nɛ a. Taɛ lo sɔ̄ na m bee biaɛfii lo e’obia pii Jɛhova a.”

TƆGƐ WERELOO BU EYEREBAH NƐ PYA LOO Ɔ

14. Dookɛ̄ kam Jizɔs a le bu kpa Luk 15:4, 5 kɔ doo, e na nɛɛ tɔɔ̄loo naana pee wee doo aba sɔ̄ a muɛ̄ ziī ye naana pee a bee pe a?

14 Pya loo ɔ gbī kɔ i wee wa yerebah nɛ sa wa yere mɛm loo. Doodoo nwiī pee zɔ a bee le bu kam Jizɔs, ba dap le gaa ɛrɛ gbɛnɛ ekɛɛrɛ bu nyɔɔnyɔɔ sɔ̄. E loo wa dap ɔ bu edɔɔ̄ nyɔɔ nu ba etɛ̄na bu bu nyɔuwe Setan. Alu ebɛɛ̄ kɔ i yerebah wa nɛ kɔ ba a sikɛ̄ agɛrɛtɛ̄ wa yira bu Jɛhova. Bu kam Jizɔs akiiloo naana pee a bee pe, a bee baatɛ̄ kɔ lo nɛɛ tɔɔ̄loo naana pee su lo pee a bee pe a yaa bee gaŋana ye kuma kɛ̄ pya ye naana pee wee tɔɔ̄. Lo nɛɛ tɔɔ̄loo naana pee ebee su gbɛnɛkpo sɔ̄ le mɛm gbiā lo pee a bee pe a. Mɛ a bee suā kɔ alu ebɛɛ̄ kɔ a sue lo naana pee kuma kpaɛ̄ pya lo dɔɔ̄na, nyɔnɛbee a suā kɔ aba ɛɛ naale edap kii kpaɛ̄ pya lo dɔɔ̄na naana pee.—Buū Luk 15:4, 5.

15. Bu mɛ sīdee na i dap yerebah nɛ pya loo ɔ lo ba gbī e’obia pii Jɛhova a? (Buū ekpo a kura “ Nutam A Dɔbiī Kaāna.”)

15 A dap lu ebɛɛ̄ kɔ i su sɔ̄ le epiaga yeābah nɛ pya a naa gaa bee sina enɔānu kɔ ba a be eeba wa e’ɔaloo. Mɛ tɛ̄maloo yerebah a aaloo kaɛ edɔɔ̄ Jɛhova, ye Muɛ̄ Ue, le pya kpa alu enɛ tɛ̄maloo ye bɔŋanaloo, i dap wa yerebah nɛ kɔ ba a sikɛ̄ agɛrɛtɛ̄ wa gbanialoo kumaloo Jɛhova. (Rom 15:1) Bu mɛ sīdee na i doo lo ama a? Ziī nɛɛ kanɛɛ a etɛ̄na bu gbɛnɛ-edo nu bee kɔ: “Lu ebɛɛ̄ kɔ gbɛnɛkpo pya a naa gaa bee sina enɔānu le uwe zue ue a sikɛ̄ nɔ Baibol sɔ̄ ba ebiaɛrafii lo e’obia pii Jɛhova.” * Nyɔɔwo, lo alu ekɔ o nyɔɔnɛ nɛɛ a naa gaa bee sina enɔānu ale uwe zue ue nɔnu, a bɔloo kɔ o su ɛɛbu siātam ama. Lo nɛɛ kanɛɛ bee kɔnage kɔ: “Nɛɛ zue ue a gaa nyɔɔnɛ lo nɛɛ nɔnu ɛrɛ elu le gbo, lokwa lo nɛɛ ye dap dɛrɛ nyiɛ nyɔɔ.”

ƐƐBU LI BUNYƆƆ LE NYƆƆ KƐNƐKƐ̄ AMA

16. I tɛɛ̄ doodoo wa suā kɔ pya ɛnjɛl gaa i yerebah nɛ ni?

16 Gbɛnɛ-edo nu a sira etɔgɛ kɔ pya ɛnjɛl gaa i yerebah nɛ lo egbī pya nɛɛ loo ɔ lo ba gbī e’obia pii Jɛhova. (Mum 14:6) Bu edoba, Silvio a aa Ecuador bee biibahkɛ̄ yere kara lokwa a dap lu eyerebah ye nɛ kɔ a obia lu bu bɔŋanaloo. Sɔ̄ a gaa bee yerege kara, baɛ nɛɛ kanɛɛ bee kpoga ye bū. Sɔ̄ ba bee ye muɛ̄, bu wa bee ɛɛ lo eyerebah ye nɛ lokwa a dap obia pii Jɛhova.

17. Amunu ekpɛanu na i ɛrɛ aāloo yerebah nɛ pya nɛɛ ba ebee ɔbɛ etaāŋabah Jɛhova a?

17 Bu i e’ɛɛ lo eyerebah nɛ pya ebee ɔbɛ etaāŋabah Jɛhova kɔ ba a obia ye pii. Yere nukuādɛɛ̄ loo nu ziī nɛɛ sɛmdee a kura Salvador lo eyerebah nɛ pya loo ɔ kɔ: “Bu mɛ wee ɛɛ kaāna sɔ̄ m kɛɛrɛbu pya ba ebee aaloo Jɛhova lo ba ye sikɛ̄ obia pii. A nia mɛ kaāna lo esuā kɔ Jɛhova e’agara ziī ye naana pee a wereloo lɛɛ bu nyɔuwe Setan le kɔ m ɛrɛ dee lo egbaa Ye loo bu eyerebah nɛ pya nɛɛ ama kɔ ba a obia pii Jɛhova.—Doonu pya Nɛɛ lɛɛratam 20:35

18. Lo oo gaa bee sina enɔānu ale uwe zue ue, e na o dap dɛrɛ nyiɛ nyɔɔ a?

18 Lo o ebee ɔbɛ egbaaloo pya nɛɛ Jɛhova, o dap suā leere kɔ a lege gaa a wereloo kaāna. A gbī kɔ o obia ye pii. A bɔloo kɔ o piiga lo e’obia ye lu loo. Mɛ doodoo tɛ nwiī pee zɔ a bee le bu kam Jizɔs, a taɛ Jɛhova emuɛ̄ sɔ̄ o obia lu, e a gaa le su baɛbah a suā nua be.

YƆƆ 103 Pya Kanɛɛ Bu Bɔŋanaloo Lu Dɔɔ̄nu Bu Nɛɛ

^ bar. 5 Jɛhova gbī kɔ pya a ebee aabu bɔŋanaloo a obia ye lu loo. I dap doo gbɛnɛ-edo nu lo eyere mɛm loo pya a gbī esikɛ̄ si kue Jɛhova a kɔ: “Obiaa mɛ pii.” Bu ekobee ue ama, i gaa le nɔ sīdee i wa dap yerebah nɛ kɔ ba a doo wo.

^ bar. 7 Elua enyaana pio bee a le bu ekobee ue ama.

^ bar. 15 Dap lu eyerebah nɛ pio pya a naa gaa bee sina enɔānu le uwe zue ue tɛ̄maloo pio ekobee ue a le bu kpa a kura Sīdee Etɔɔ̄ Bia Bu Wereloo Bari, kerewo, pya dɔɔ̄na e’ɛrɛ biī aāloo bubuū pio ekobee ue a le bu kpa a kura Draw Close to Jehovah. Kɔmitii A Le Bee Esiatam Bu Bɔŋanaloo ebiaɛfii nɛɛ enɔɛ̄nu lo nɛɛ.

^ bar. 68 UE A BAATƐ̄ FOTO: Taa wuga nɛɛdam lo ba gaa yerebah nɛ nɛɛ a gbī e’obia pii Jɛhova. Ba doo wo tɛ̄maloo e’ina ye kpaɛ̄, ye kɔ nɛ kɔ ba weree ye loo, ye gbaɛ̄tɔ̄loo sa dābeeloo nu a gaa kɔ.