1-2. Njika mato̱ti me Mboṅ a Yehova mweńa jita e?

O NIN we̱nge̱, mato̱ti ma mweńa mena ma mombweye̱ biso̱ me nde: Doi la byanedi lasam la Yehova na lingea la dina lao. Biso̱ Mboṅ a Yehova di to̱ndi kwalea ma mato̱ti ma mweńa. Nde doi la byanedi lasam la Loba na lingea la dina lao ba titi mato̱ti maba me diwengisan.

² Biso̱ be̱se̱ di máso̱ṅtane̱ ná dina la Loba langame̱n sangisabe̱. Joko pe̱ ná yangame̱n ná be̱se̱ be̱ne̱ ná doi la byanedi lasam la Yehova, to̱ mbadi a maneano̱ nde e peti bwam. Ma mato̱ti mabane̱ me so̱ mweńa.

3. Nje dina la Yehova di bambe̱no̱ e?

³ Dina la Yehova di bambe̱ mambo me̱se̱ jombwea Loba lasu, nikame̱ne̱ pe̱ na mbadi a maneano̱. Di kwali te̱ ná sangisabe̱ la dina la Yehova nde le to̱ti le mweńa buka me̱se̱, ke̱ je pe̱ nde o kwala ná yangame̱n ná be̱se̱ be̱ne̱ ná mbadi Yehova a maneano̱ nde e peti bwam. Dina la Yehova le so̱ mulatako na mbadi a maneano̱ ka ńangum Ńasam.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Mambo di to̱ti la mweńa di bambe̱no̱.”

4. Nje Myenge 135:13 e makwalano̱ jombwea dina la Loba e, njika myuedi pe̱ di malano̱ jalabe̱ o din jokwa e?

⁴ Dina la Yehova le tobotobo. (Langa Myenge 135:13.) Ońola nje dina la Loba leno̱ nika mweńa e? Ne̱ni di londisabe̱no̱ mbindo ka nged’a boso e? Ne̱ni Loba a masangise̱no̱ dina lao e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di no̱ngo̱ dongo o lingea dina lao e? Di mala jalabe̱ min myuedi.

5. Njika myuedi bato bō̱ beno̱ ná ba baise̱ ke̱ ba sengi ná dina la Loba langame̱n sangisabe̱ e?

⁵ “Dina lo̱ngo̱ di dubabe̱ [to̱ sangisabe̱].” (Mat. 6:9) Yesu mo̱ ná sangisabe̱ la dina la Loba nde le lambo la mweńa di buki me̱se̱ lena jangame̱nno̱ kika o mika masu.  Be byala ba Yesu be mapula nde kwala ná nje e? Sangise̱ lambo nika e mapula nde kwala timbise̱ mo̱ bosangi, ná pe̱ń, to̱ ke̱nge̱nge̱. Nde bato bō̱ be ná ba baise̱ ná, ‘Yete̱na dina la Yehova le bosangi, pe̱ń, na ke̱nge̱nge̱ ońola nje langame̱nno̱ sangisabe̱ e?’ Ná jalabe̱ mi myuedi jangame̱n so̱ṅtane̱ nje dina di bambe̱no̱.

6. Nje e mawe̱le̱ dina mweńa e?

⁶ Dina di titi buka te̱ eyala beno̱ ná ba tila o dipapa to̱ pase̱le̱. Maka nje Bibe̱l e makwalano̱: “Dina la bwam le tiki buka m’bwaṅ.” (Min. 22:1; Mul. 7:1) Ońola nje dina leno̱ nika mweńa e? Ońolana di bambe̱ nje bane̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea nu ńena nu bambe̱ di dina. Seto̱ so̱ mbadi dina di matilabe̱no̱ to̱ ba mapase̱le̱no̱ mo̱ nde ńe mweńa, nde nje ye mweńa buka me̱se̱ ye nde nje bane̱ bato ba mo̱nge̱le̱no̱ ke̱ be̱n di dina to̱ ke̱ ba sengi mo̱.

7. Ne̱ni bato ba londe̱no̱ dina la Loba mbindo e?

⁷ Bato ba mato̱pe̱ mpoṅ jombwea Yehova ba malonde̱ nde dina lao mbindo. Di londe̱ la dina lao mbindo di mabola ná bato ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe jombwea mo̱. Nged’a boso moto a to̱pino̱ mpoṅ jombwea Loba na londe̱ pe̱ dina lao mbindo e ta nde o mōnda ma Ede̱n. Jombweye te̱ nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱.

8. Nje Adam na Eva ba tano̱ ba bia e, njika myuedi mipe̱pe̱ jeno̱ ná di baise̱ e?

⁸ Adam na Eva ba ta ba bia dina la Yehova, name̱ne̱ pe̱ na jita la mambo ma mweńa jombwea mo̱. Ba ta ba bia ná mo̱ nde e Muwekedi, nu boli babo̱ longe̱, paradisi ńa mpesa ka wum’a boja na diba le ke̱nge̱nge̱. (Bbot. 1:26-28; 2:18) Mo̱ ba bengi bolane̱ mo̱nge̱le̱ mabu ma ta ke̱nge̱nge̱ o dutea ońola me̱se̱ Yehova a boledino̱ babo̱ e? Mo̱ ba bengi to̱ndo̱ na timbise̱le̱ pe̱ moto nu bambe̱ di dina masoma e? Jalabe̱ le̱ne̱n ná bwē ponda musinged’a Loba a kekise̱no̱ babo̱.

9. Bupisane̱ Bebotedi 2:16, 17 na 3:1-5, nje Yehova a kwalisane̱no̱ babaedi baboso e, ne̱ni pe̱ Satan a yuno̱ mbale̱ e?

⁹ Langa Bebotedi 2:16, 17 na 3:1-5. Satan a boli ná ye̱ne̱ne̱ biana ńama-bwaba nde ńe o to̱pe̱, na mo̱ a baise̱ Eva ná: “Obwa, Loba a kwali na mbale̱ na: Lo si da ńai a myele ye̱se̱ ye o mōnda e?” Mi  myuedi mi ta mi dangwane̱ mawo̱ndo̱n; mi ta nde ka po̱isin ni we̱le̱be̱ o da la bwam. Loba a kwali nde ná be ná ba da myele mye̱se̱, o sumo te̱ bō̱. Adam na Eva ba ta ba be̱ne̱ njoaso’a ńai na ńai a myele o da. (Bbot. 2:9) Na mbale̱, Yehova a sangi mulema. Nde Loba a ta a bangane̱ Adam na Eva ná ba de epum’a bwele bō̱. Myuedi ma Satan mi ta so̱ nde mi yua mbale̱. Satan a boli ná ye̱ne̱ne̱ biana Loba a si sangi mulema. Yen ebe Eva a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ lambo la bwam le Loba a si mapulano̱ ná na be̱ne̱ e?’

10. Ne̱ni Satan a londe̱no̱ dina la Loba mbindo e, nje pe̱ nika e wanno̱ e?

¹⁰ Nate̱na wan, Eva a ta te̱ nde e̱ne̱ Yehova ka Mwaned’ao. Na mo̱ a te̱se̱ jo̱nge̱le̱ la Satan bupisane̱ nje Yehova a kwalino̱. A bata pe̱ ná bwele bō̱ buka te̱ nde ba s’angame̱nno̱ tapa. A ta pe̱ a bia ná si sengane̱ la di jome̱le̱ la Loba di malena nde kwedi. Na Satan a timbise̱le̱ mo̱ ná: “Lo si mawo̱ tomtom.” (Bbot. 3:2-4) Satan a si dimbe̱le̱ pe̱ ńolo. A kwalisane̱ nde Eva ná bwē ná Yehova e nde mot’a mpoṅ, ’wa nde a londe̱no̱ dina la Loba mbindo. Nika nde Satan a timbino̱ diabolo, to̱ ńalobango. Eva a dube̱ nde Satan; na nika nde a wo̱ndo̱be̱no̱ ná bambam. (1 Tim. 2:14) A lee̱le̱ ná a lakisane̱ Satan buka Yehova. E ta so̱ Eva lambo di bo̱bi o no̱ngo̱ bedomsedi be bobe buka be̱se̱; bedomsedi ba kwe̱me̱ Yehova. Na mo̱ a da epuma Yehova a bangane̱no̱ mo ná a de. Ombusa ponda Adam pe̱ a bola mulemlem.​—Bbot. 3:6.

11. Nje bayedi basu baboso ba wusano̱ bola e, nde nje ba subino̱ bola e?

¹¹ Dutea te̱ nje Eva a wusano̱ langwea Satan. Dutea te̱ ná a langwea nde mo̱ ná: “Na si bi nja weno̱, na bi nde Tet’am Yehova, na to̱ndi mo̱ na lakisan pe̱ mo̱. Mo̱ nde a boli biso̱ na Adam nje ye̱se̱ di be̱nno̱. Ne̱ni weno̱ ná o kwala mambo ma si te̱nge̱n jombwea mo̱ e? Asumwe̱ mba boso!” E se̱ muńe̱nge̱ Yehova a wusano̱ bwa o senga ben byala ba jemea ba mun’ao ńa muto ńa ndolo e! (Minia 27:11) Nde Eva a si ta a be̱ne̱ye̱ Yehova ndol’a jemea; to̱ Adam mo̱me̱ne̱ pe̱. Kana Adam na Eva ba si tano̱ ba be̱ne̱ye̱ Tet’abu ninka pat’a ndolo, ba si lingedi dina lao ná di si londisabe̱ mbindo.

12. Ne̱ni Satan a de̱no̱ penda o mulema ma Eva e, nje pe̱ Adam na Eva ba si bolino̱ e?

¹² Ka nje te̱ di makino̱ omo̱ń, Satan a se̱le̱ nde de̱ penda o mulema ma Eva. A boli ná Eva a si lakisane̱ pe̱ nu moto nu bambe̱ dina ná Yehova. Ońola nika nde Adam na Eva ba si lingedino̱ dina la Yehova te̱nge̱ne̱ mpoṅ ma Satan. Ba lambe̱ye̱ nde mpoṅ ma Satan toi; e ta so̱ babo̱ lambo di bo̱bi o kwe̱me̱ Tet’abu. O nin we̱nge̱ Satan a mabolane̱ nde mulemlem ma mawo̱ndo̱n. A malonde̱ nde dina  la Yehova mbindo tongwea na mpoṅ a mato̱po̱no̱ te̱nge̱ne̱ mo̱. Ye bato bena ba madube̱ mpoṅ ma Satan lambo di bo̱bi o banga byanedi be te̱m ná sim ba Yehova.

13. Ne̱ni Hesekiel 36:23 e mabonde̱no̱ mwe̱ndi ma dibongo ma Bibe̱l e?

¹³ Mo̱ Yehova a makasa ninka mpoṅ esibe̱ lingea mo̱me̱ne̱ e? Tomtom! Bibe̱l o mususu mao mwe̱se̱ e malangwea biso̱ nje Yehova a bolino̱ o lee̱ ná mambo ma bobe ma kwalabe̱ jombwea mo̱ o mōnda ma Ede̱n me nde mpoṅ. (Bbot. 3:15) O patape̱m je ńa di kwala ná mwe̱ndi ma dibongo ma Bibe̱l mwe nde ná: Yehova a masangise̱ dina lao na timbise̱le̱ pe̱ te̱me̱ la sim na musango o wase ńe̱se̱ tongwea na Janea di madiabe̱le̱ na Mun’ao. Bibe̱l e be̱n mambo ma mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a malano̱ sangise̱ dina lao.​—Langa Hesekiel 36:23.

14. Ne̱ni mbadi Yehova a lembe̱no̱ pamo ni tombi o Ede̱n e sangise̱no̱ dina lao e?

¹⁴ Satan a boli me̱se̱ na me̱se̱ o jeka Yehova ná a si londise̱ mwano mao. Nde o mudiyo to̱ mō̱ Satan a si tongwe̱le̱. Bibe̱l e malee̱ nje Yehova a bolino̱, e mabamse̱ pe̱ ná na mbale̱, Yehova Loba e nde Tete̱ ńe ndolo na Mwanedi nu peti bwam. Ye mbale̱ ná pamo a Satan na be̱se̱ ba mate̱me̱ye̱ o mudi mao e mabwese̱ Yehova ndutu ninde̱ne̱. (Mye. 78:40) Nde a we̱li lembe̱ ni pamo na dibie̱, we̱lisane̱ na te̱me̱ la sim. A lee̱le̱ pe̱ o mbadi jita ná ngiń’ao e pakapakan. Omo̱ń a me̱se̱, ndol’ao e me̱ne̱ne̱ o nje ye̱se̱ a mabolano̱. (1 Yohane 4:8) Yehova a dia a mabola nate̱na tatan o sangise̱ dina lao.

15. Ne̱ni Satan a malonde̱no̱ dina la Loba mbindo we̱nge̱ e, nje pe̱ nika e mawanano̱ e?

¹⁵ O nin we̱nge̱, Satan a dia te̱ nde a malonde̱ dina la Loba mbindo. A mawe̱le̱ bato penda o mulema ná ba si dube̱ ná Loba e ngińa, te̱me̱ la sim, dibie̱ na ndolo. K’eyembilan, Satan a mabola me̱se̱ ná bato ba dube̱ ná Yehova a titi Muwekedi. Bato bemedi pe̱ te̱ ná Loba e, Satan a makeka o bola ná ba dube̱ ná bete̱sedi ba  Loba be mepe̱ babo̱, be si te̱nge̱n pe̱ to̱. A mokwe̱le̱ pe̱ bato ná Yehova a si be̱n mulema, e nde Loba la njo di madise̱ bato o we’a he̱l. E bo̱bi ońola ba bena ba madube̱ mi mpoṅ minde̱ne̱ ná ba pande na bediedi be te̱m ná sim ba Yehova. Etum te̱ Yehova a si bedino̱ ńamse̱ mo̱, Satan a me̱nde̱ te̱ nde benga londe̱ dina la Yehova mbindo, a keka pe̱ pandise̱ wa etum na mo̱. Mo̱ a me̱nde̱ tongwe̱le̱ e?

16. Nje weno̱ ná o bola yena Adam na Eva ba si bolino̱ e?

¹⁶ Yehova a mese̱le̱ ná bato ba titi ke̱nge̱nge̱ ba no̱nge dongo o sangisabe̱ la dina lao. We ná o bola nje Adam na Eva ba si we̱lino̱ bola. To̱ná weno̱ o wase ni londi na bato ba malonde̱ dina la Loba mbindo, ba mato̱pe̱ pe̱ mpoṅ te̱nge̱ne̱ mo̱, o be̱n epolo o lingea dina la Yehova na langwea pe̱ bato ná e bosangi, a te̱m na sim, e bwam, e pe̱ ndolo. (Yes. 29:23) We ná o sue̱le̱ byanedi bao. We ná wongwane̱ bato o so̱ṅtane̱ ná byanedi ba Yehova buka te̱ nde be te̱m ná sim, na ná mo̱ buka te̱ nde be me̱nde̱ waneye̱ bewekedi be̱se̱ musango na bonam.​—Mye. 37:9, 37; 146:5, 6, 10.

17. Nje Yesu a bolino̱ ná dina la Tet’ao di bīsabe̱ e?

¹⁷ Di mabupe̱ eyembilan a Yesu Kristo ke̱ di malingea dina la Yehova. (Yohane 17:26) Yesu a boli ná dina la Tet’ao di biane̱; a si bolane̱ dina la Yehova buka te̱, nde a lingedi pe̱ mo̱. K’eyembilan a te̱nge̱ne̱ farisai bena o ńai na ńai a mbadi ba boli ná Yehova e̱ne̱ne̱ ka moto ńe njo, nu mengane̱ bato buka ngud’abu, nu po̱ti etum na bato na nu titi ndedi. Yesu ongwane̱ bato o je̱ne̱ Tet’ao ka moto nu maso̱ṅtane̱ bane̱, ńe we̱lisane̱, ńe ndolo, na nu malakise̱. Bede̱mo ba Tet’ao embilane̱no̱ o mbad’a ke̱nge̱nge̱ o longe̱ lao la buńa te̱ pe̱ bongwane̱ bato o bia Yehova.​—Yohane 14:9.

18. Ne̱ni jeno̱ ná di sambwe̱le̱ mpoṅ na lobango Satan a mato̱po̱no̱ te̱nge̱ne̱ Yehova e?

¹⁸ Kapo̱ ka Yesu, biso̱ pe̱ je ná di langwea bato nje di bino̱ jombwea Yehova, jokwe̱le̱ babo̱ nate̱na njika dime̱ne̱ eno̱ Loba la ndolo na la muyao. Niponda jeno̱ bola nika, je nde sambwe̱le̱ mpoṅ na  lobango Satan a mato̱po̱no̱ te̱nge̱ne̱ Yehova. Je pe̱ nde sangise̱ dina la Yehova tongwea na jongwane̱ bato o je̱ne̱ ná le bosangi. Je ná jembilane̱ Yehova. Je ná di bola nika to̱ná di titino̱ ke̱nge̱nge̱. (Efe. 5:1, 2) Di mano̱ngo̱ dongo o sangisabe̱ la dina la Yehova yete̱na byala na bebolo basu be malee̱ bato nja ńe Yehova na mbale̱. Di malingea di dina ke̱ di mongwane̱ bato o bia mbale̱ jombwea Loba *. Di mabamse̱ pe̱ ná bato ba titi ke̱nge̱nge̱ be ná ba tika be̱ ka ni si be̱n misan o mbasanedi ma Loba.​—Hiob 27:5.

19. Ne̱ni Yesaya 63:7 e mongwane̱no̱ biso̱ o bia janda lasu la mom ke̱ di mokwe̱le̱ bato e?

¹⁹ Je ná di bola lambo dipe̱pe̱ ná di sangise̱ dina la Yehova. Di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kwalea tobotobo ońola doi la byanedi la Loba ke̱ di mokwe̱le̱ bato mbale̱, ná Yehova nde a be̱n bwam o janea misipo, nika ńe pe̱ mbale̱. Nde to̱ná yeno̱ mweńa o jokwe̱le̱ babo̱ mambenda ma Loba, janda lasu la mom le nde ná jongwane̱ bato o to̱ndo̱ Yehova, Tet’asu, na be̱ pe̱ mo̱ jemea. Jangame̱n so̱ bonde̱ bede̱mo ba bwam ba Loba, na yikiye̱ pe̱ nja ńe nu moto nu bambe̱ di dina. (Langa Yesaya 63:7.) Jokwe̱le̱ te̱ o ni mbadi, di me̱nde̱ jongwane̱ bato o to̱ndo̱ Yehova na sengane̱ pe̱ mo̱ ná ba be̱ mo̱ jemea.

20. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

²⁰ Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di bola ná bedangwedi basu na mbadi di mokwe̱le̱no̱ bongwane̱ bato o be̱ne̱ye̱ Yehova mo̱nge̱le̱ ma bwam na sisea pe̱ mo̱ be̱be̱ e? Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi.