1. Woavɔn nɔ Mawu gɔnmɛ ɖe, yí nyi yí taɖo ele veviɖe nɔ mɛ ciwo yí lɔn Yehowaɔ?

KRISTOTƆWO lɔn Mawu yí gbevɔnnɔ ni. Mɛɖewo kpɔɛni mɔ wodatɛnŋ awa enu amɛve ŋtɔ́wo doju o. Vɔ denyi enu ci yí ado vɔnvɔn nɔ amɛ yí jika aso amɛ nu yí mìxokɔ nuxu so o. Vɔnvɔn ci nu mìjikɔ axo nuxu so to akpo. Mɛ ciwo yí ɖonɔ vɔnvɔn cɛ, shinɔ Mawu yí donɔ bubu gangan yi nu. Wodejinɔ mɔ yewoawa ŋɖe ci yí ado dɔmɛzi nɔ yewo Da ci yí le jeŋkwimɛ o, ɖo wodeji mɔ yewoadahɛn ekacaca ci yí le yewo koɖo yɛ gblamɛ o.—Eha. 111:10; Elo. 8:13.

2. Sɔ koɖo enyɔ ci Efyɔ Davidi nu le Ehajiji Wema 86:11 mɛ ɖe, enu amɛve ciwo nu mìaxo nuxu soɔ?

² Hlɛn Ehajiji Wema 86:11, NWT. Nɔ èbu tamɛ kpɔ so kpukpui cɛwo nu nywiɖeɔ, àtɛnŋ ado jeshi mɔ Efyɔ egbejinɔtɔ Davidi nya enu ci yí taɖo Mawu vɔnvɔn le veviɖe. Mína mìagbeje lé mìawɛ awa do enyɔ ciwo Davidi nu le gbedodoɖa lɔ mɛ ji. Ŋkɔtɔɔ, mìaxo nuxu so susu ɖewo ciwo yí taɖo mìɖo adonɔ bubu gangan Mawu ŋkɔ nu. Evetɔ, mìakpɔ lé mìadasɛ do le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛ mɔ mìvɔnnɔ nɔ Mawu ŋkɔ.

3. Enujɔjɔ ci yí tɛnŋ na Moizi kpɔtɔ donɔ bubu gangan Mawu ŋkɔ nuɔ?

³ Bu tamɛ kpɔ so lé awa nɔ Moizi do, hwecinu ele ekpetui mɛ yí kpɔ ŋtegan ci mɛ Yehowa ŋcikɔkɔɛ vayikɔ le.  Taŋfuin agbetɔ ɖe dekpɔ ŋtegannukpɔkpɔ jiŋ cɛ hanci ɖe vayi o. Etɛnŋ nyi mawudɔla ɖeka yí nukɔ enyɔ cɛ ciwo yí Moizi sekɔ: “[Yehowa] MAVƆTƆ yí nyi Xomɛvu koɖo Ŋshishikuku Mawu. Tɔhonɔ de ɖeblɛ yí donɔ dɔmɛzi o. Lɔnlɔn gangan yí ɖɔ Tɔhonɔ lanmɛ. Wo tɛnŋ a kando Tɔhonɔ ji. Tɔhonɔ dasɛ Yi xomɛvu nɔ hɛnnu kotokun nɛni ɖe. Tɔhonɔ sɔ enu vɔn ciwo yí amɛwo wanɔ sɔke wo.” (Hun. 33:17-23; 34:5-7) Nɔ Moizi yɔkɔ ŋkɔ Yehowaɔ, étɛnŋ ɖonɔ ŋwi enujɔjɔ cɛ. Dekpaca mì mɔ Moizi vado ŋsɛn Mawu jukɔn Izraɛli mɔ, yi le “vɔn nɔ ŋkɔ cɛ ci nu bubu koɖo vɔnvɔn le” o.—2 Ese. 28:58, NWT.

4. Tamɛbubukpɔ so nɔnɔmɛ ciwo nu yí atɛnŋ akpedo mì nu mìabu Yehowa sɔwu saɔ?

⁴ Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so ŋkɔ Yehowa nuɔ, mìɖo agbebu tamɛ kpɔ so mɛ ciŋmɛ yí Yehowa nyi nu. Mìɖo abunɔ tamɛ kpɔ so yi nɔnɔmɛwo nu, ɖewo yí nyi ŋsɛn, nunya, jɔjɔɛnyinyi koɖo lɔnlɔn. Tamɛbubukpɔ so nɔnɔmɛ cɛwo koɖo ebuwo nu atɛnŋ acucu mì yí mìabui sɔwu sa.—Eha. 77:11-15.

5-6. (a) Gɔnmɛsese ci yí le Mawu ŋkɔ nuɔ? (b) Sɔ koɖo Hunhun 3:13, 14 koɖo Ezai 64:8 ɖe, emɔ ciwo ji Yehowa tonɔ yí na yi tamɛɖoɖowo vanɔmɛɔ?

⁵ Nyi mìnya so gɔnmɛsese ci yí le Mawu ŋkɔ nuɔ? Wemanyatɔ sugbɔ lɔn do ji mɔ gɔnmɛsese ci yí le ŋkɔ Yehowa nu tɛnŋ nyi mɔ: “Éna evanɔmɛ.” Gɔnmɛsese cɛ ɖo ŋwi nɔ mì mɔ ŋɖekɛ datɛnŋ ɖo te Yehowa dro o, éna enuwo vanɔmɛ. Lé enyi ahan doɔ?

⁶ Yehowa nyinɔ ŋɖekpokpui ci yí ʒan nɔ yi tamɛɖoɖo avamɛ. (Hlɛn Hunhun 3:13, 14.) Le mìwo wemawo mɛɔ, wodo ŋsɛn mì mɔ mìwo le bunɔ tamɛ kpɔ so akpaxwe jiŋ cɛ nu nɔ Mawu nɔnɔmɛwo. Yehowa atɛnŋ agbezan yi sɛntɔ ciwo yí nyi nuvɔnmɛwo nɔ woawa ŋɖekpokpui ci yí ʒan keŋ asin yí ana yi tamɛɖoɖo avamɛ. (Hlɛn Ezai 64:8.) Le ŋkeke cɛwo mɛɔ, Yehowa na yi dro vakɔmɛ. Ŋɖekɛ  datɛnŋ aɖo te yi yí ana yi drowo avamɛ aglo o.—Ezai 46:10, 11.

7. Lé mìawɛ alɔn mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ keŋ agbebui dojiɔ?

⁷ Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ wa nɔ mì koɖo enu ciwo ekpedo mì nu mìwa nuɔ, mìaluin yí agbebui doji. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìbu tamɛ kpɔ so enuwawa nyakpɔkpɔ ciwo pleŋ Yehowa wa nuɔ, awa dɔ do mì ji sugbɔ. (Eha. 8:3, 4) Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu ci Yehowa kpedo mì nu mìnyi keŋ atɛnŋ awa yi dro nuɔ, ana mìaɖonɔ bubu gangan ni. Dedasɛ mɔ vɔnvɔn le ŋkɔ Yehowa nu nyao ba? Mìwo Da ŋkɔ lɔ dasɛ Mɛ ciŋmɛ enyi, enu ciwo pleŋ ewa vayi koɖo enu ciwo pleŋ avawa.—Eha. 89:7, 8.

8. Sɔ koɖo 2 Ese Wema 32:2, 3 ɖe, nyi Yehowa ji mɔ ye sɛntɔwo le wa nɔ ye ŋkɔ lɔɔ?

⁸ Ci ekpɔtɔ hwɛɖeka Izraɛliviwo aɖo Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, Yehowa kpla eha ɖeka Moizi. (2 Ese. 31:19) Moizi can ɖo akpla eha lɔ jukɔn lɔ. (Hlɛn 2 Ese Wema 32:2, 3, NWT.) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so kpukpui 2 koɖo 3 nuɔ, eze petii mɔ Yehowa deji mɔ ye ŋkɔ aci wlawlamɛ o, alo ŋkɔ lɔ le kɔkɔɛɖe keke wodayɔɛ o. Éji mɔ amɛshiamɛ anya ye ŋkɔ! Mɔnukpɔkpɔ enyi nɔ Izraɛliviwo hwenɔnu mɔ Moizi kpla nu wo so Yehowa koɖo Yi ŋkɔ gangan lɔ nu! Enu ci Moizi kpla wo na wowo xɔse sɛnŋ yí do ŋsɛn wo shigbe lé eshijaja na aci shinnɔ hannɛ. Lé mìawɛ yí mìwo nyɔwo can awa dɔ do mìwo nukplaviwo jiɔ?

9. Akpaxwe ci mìatɛnŋ awa le Yehowa ŋkɔ ŋcikɔkɔ mɛɔ?

⁹ Nɔ mìɖekɔ kunu so axomɛ yi axomɛ alo le jugbajaɔ, mìatɛnŋ azan Bibla yí adasɛ Mawu ŋkɔ Yehowa nɔ amɛwo. Mìatɛnŋ ana wema nyakpɔkpɔ ɖe wo, axo video nywi ɖewo nɔ wo alo adasɛ mìwo siti ci yí kanfukɔ Yehowa nɔ wo. Nɔ mìle dɔmɛ, suklu alo nɔ mìxɔ mɔɔ, mìatɛnŋ aji emɔ ciwo ji mìato yí axo nuxu so mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ koɖo Mɛ ciŋmɛ enyi nu. Mìatɛnŋ axo nuxu nɔ wo so enudojijɔnamɛ ciwo Yehowa avawa nɔ mì koɖo susu ci eɖo do nyigban lɔ nu. Nɔ wose nyɔ cɛwo zeɖekaɔ, atɛnŋ ana woado jeshi lé Yehowa lɔn mì sugbɔ do. Nɔ mìdrakɔ nyɔnɔnwi ci yí kudo mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ nuɔ, anyi mìwakɔ akpaxwe ɖe le yi ŋkɔ ŋcikɔkɔ mɛ. Mìkpekɔdo amɛwo nu yí womɔmɔŋje mɛ mɔ wokan ŋsu sugbɔ so Yehowa nu nɔ yewo. Enu ci mìkplakɔ amɛwo le Bibla mɛ yí nyi enu ci yí afa akɔn nɔ wo sɔwu.—Ezai 65:13, 14.

10. Nyi yí taɖo Mawu sewo ɖekɛ kplakpla mìwo nukplaviwo desun ɔ?

¹⁰ Nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo mìwo nukplaviwoɔ, mìatɛnŋ akpedo wo nu nɔ woajeshi Yehowa ŋkɔ keŋ azinni. Gbesɔ kpe niɔ, mìakpedo wo nu nɔ woajeshi enu ci ŋkɔ lɔ nyi. Mìatɛnŋ awɛ nɔ mìkplakɔ emɔdasɛnamɛwo, Mawu sewo koɖo agbenɔnɔ sewo wo kpoŋ a? Bibla nukplavi ɖe atɛnŋ akpla enu so Mawu sewo nu keke alɔn wo ŋtɔkpu. Vɔ lɔnlɔn yí taɖo nukplavi lɔ alɔn aɖo to Yehowaa? Ðo ŋwi mɔ, Ɛva jeshi Mawu sewo, vɔ delɔn Esedotɔ lɔ o, ahanke Adamu can deluin nɛ. (Gɔnm. 3:1-6) Eyi taɖo mìɖo awa enu wu enukplakpla amɛwo nɔ woajeshi Mawu se jɔjɔɛwo koɖo enu ciwo eji so mì shi.

11. Nɔ mìkplakɔ Mawu sewo koɖo gɔnmɛɖosewo mìwo nukplaviwo ɖe, lé mìatɛnŋ akpedo wo nu nɔ woalɔn Esedotɔ lɔ doɔ?

¹¹ Nyɔna le wawa do Yehowa sewo ji mɛ  nɔ mì gashiagamɛ. (Eha. 119:97, 111, 112) Vɔ nɔ mìwo nukplaviwo mɔŋje mɛ mɔ lɔnlɔn yí Yehowa ɖo nɔ mì taɖo yí do ese lɔwoɔ, acucu wo yí woawa do ese lɔwo ji. Eyi taɖo mìatɛnŋ abiɔ mìwo nukplaviwo se mɔ: “Ci èkpɔɛ ɖe, nyi yí taɖo Mawu mɔ ye sɛntɔwo le wa ŋɖewo vɔ yí wodawa ɖekatɔwoɔ? Nyi ecɛ kpla mì so Mɛ ciŋmɛ enyi nuɔ?” Nɔ mìkpedo mìwo nukplaviwo nu yí wobunɔ tamɛ kpɔ so Yehowa nu yí tekpɔ ɖo lɔnlɔn adodwi nɔ yi ŋkɔ gangan lɔɔ, atɛnŋ awa dɔ do wo ji sɔwu. Ecɛ ana mɔ mìwo nukplaviwo dalɔn ese lɔwo ɖekɛ o, vɔ woalɔn Esedotɔ lɔ hɛnnɛ. (Eha. 119:68) Wowo xɔse asɛnnɔŋ doji yí akpedo wo nu woado ji le cukaɖa ciwo yí avava mɛ.—1 Kor. 3:12-15.

12. Lé Davidi tashi yi ji yí ema do ve doɔ, yí nyi yí to so mɛɔ?

¹² Enyɔfɔkpe vevi ci yí le Ehajiji Wema 86:11 mɛ yí nyi “Na eji blebuŋ.” Gbɔngbɔn cucu Efyɔ Davidi yí eŋwlɛ enyɔ cɛwo. Édo jeshi le yi gbemɛ mɔ, ele fafɛɖe mɔ amɛ atashi yi ji yí dagbele blebu o. Gbeɖekaɔ, éle yi xɔta yí kpɔ mɛbu shi le eshi lekɔ. Le gaxoxo ŋtɔ́ mɛ ɖe, Davidi ji le blebua, alo ema do ve? Énya Yehowa se cɛ ci yí mɔ: “Ao kpena . . . [shi] ŋgbe cì ŋkuvi mɛ nɔ eo o.” (Hun. 20:17) Énya ahan, gan yí kpɔtɔ kpɔkɔ nyɔnu lɔ. Yi ji ma do ve, éɖo lɔnlɔn nɔ Baceba ci yí nyi mɛbu shi yí le gaxoxo ɖekɛ lɔ mɛɔ, égbeji mɔ ye nu le jɔ ji nɔ Yehowa. Ci Davidi lɔn Yehowa yí vɔnnɔ ni na nɔ exwe sugbɔ vayi can ɔ, amɛɖekitɔjiji na ewa nuvɔn. Ecɛ na ewa enudɔndɔn buwo. Éxo ɖyi Yehowa ŋkɔ. Davidi gbehɛn vevisese va amɛmanyaɖewo ji, yiŋtɔ xomu can.—2 Sam. 11:1-5, 14-17; 12:7-12.

13. Lé mìwɛ yí nya mɔ Davidi ji gbevale blebuɔ?

¹³ Yehowa dɔn to nɔ Davidi yí egbevaɖo ekacaca nywi koɖi. (2 Sam. 12:13; Eha. 51:2-4, 17) Ci Davidi tashi yi ji yí ema do veɔ, deŋlɔbe vevisese koɖo efunkpekpe ciwo yí to so mɛ ni o. Woatɛnŋ agbenu enyɔ ciwo enu le Ehajiji Wema 86:11 mɛ mɔ: “Na eji ci yí dema do veŋ.” Vɔ Yehowa kpedo Davidi nu yí eɖo eji blebua? Ɛɛ. Ðo gabumɛɔ, Yehowa Nyɔ lɔ nu so Davidi nu mɔ, yi ‘ji kudo Yehowa yi Mawu nu keŋkeŋ.’—1 Efy. 11:4, NWT; 15:3.

14. Nyɔ ci ele mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo seɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁴ Davidi kpɔwɛ cɛ do ŋsɛn mì yí gbenyi  amɛkanxlenyɔ nɔ mì. Lé Davidi je nuvɔn gangan mɛ do nyi amɛkanxlenyɔ nɔ Mawu sɛntɔwo le egbɛmɛ. Nɔ mìtɔ Yehowa sɛnsɛn dejinjin o alo mìsinkɔ so exwe nɛniɖe can ɔ, mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ci Satana jekɔ agbla mɔ yeana anyi ji danɔ blebu ɖe, ŋtɛnŋ ɖunɔ yi tetekpɔwo jia?’

15. Lé Mawu vɔnvɔn atɛnŋ aglɔn eta nɔ mì, nɔ mìkeŋ do foto dɔndɔnwo nuɔ?

¹⁵ Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èkpɔkɔ tele alo èle ɛntɛnɛti ji yí kpɔ foto ci yí atɛnŋ anyɔ droamu vwinwo do eo mɛ ɖe, lé èwanɔ nu doɔ? Àtɛnŋ nu fafɛɖe mɔ, foto alo video lɔ denyi mamaɖeɖenu teŋ o. Vɔ danyi enu ci Satana zankɔ asɔ ma ao ji do ve ba? (2 Kor. 2:11) Mìatɛnŋ asɔ foto ci èkpɔ sɔ koɖo gavi nuflakpɛ ci wokɛnnɔ do aci gangan ci wojikɔ azɛn mɛ. Doŋkɔɔ, egavi lɔ nusɔvi yí woʒinnɔ do aci lɔ mɛ. Eyi nɔ wokinkɔ dojiɔ, efɛnnɔ aci gangan lɔ do ve. Foto ci èmɔ yɛdedɔn kekeɖe ɖe, datɛnŋ awa nu shigbe akpaxwe flakpɛ nɔ egavi lɔ nɛ ba? Enu ci mɛɖe kpɔ mɔ yɛnyi enu vlɛkɛsɛɔ, atɛnŋ acucui yí awa nuvɔn do Yehowa. Eyi taɖo ŋgbelɔn nɔ enudɔndɔn ɖekpokpui aɖo ao jimɛ o! Na nɔ ao ji akpɔtɔ anɔ blebu keŋ avɔnnɔ nɔ Yehowa ŋkɔ!

16. Nɔ mìkeŋ do tetekpɔ ɖe nu ɖe, nyɔ ciwo mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

¹⁶ To vo nɔ foto ciwo yí anyɔ droamu vwinwo do mì mɛɔ, Satana gbezannɔ enu sugbɔ buwo sɔ tenɔ mì kpɔ nɔ mìawa nuvɔn. Lé mìwanɔ nu doɔ? Ele fafɛɖe mɔ mìabui mɔ enu lɔwo dedɔn kekeɖe o. Le kpɔwɛ mɛ mìatɛnŋ abui mɔ: ‘Nɔ ŋwa enu cɛɔ, wodaɖeŋ ti le hamɛ lɔ mɛ o, eyi taɖo dedɔn kekeɖe o.’ Susu cɛ denyɔ ɖeeɖe o. Anyɔ mɔ mìabiɔ enyɔ cɛwo mìwoɖekiwo se: ‘Tetekpɔ cɛ nyi emɔ ci ji Satana jikɔ ato yí ama anyi ji do vea? Nɔ ŋna droamu  vwinwo ɖuŋ ji ɖe, ŋdaxo ɖyi Yehowa ŋkɔ ba? Enuwana cɛ ana nate gogo Mawu dojia alo ateŋ yi azɔge le gbɔ?’ Bu tamɛ kpɔ so nyɔbiɔse cɛwo nu. Do gbe ɖaɖa yí abiɔ nunya keŋ aɖo nyɔbiɔse lɔwo ŋci nywiɖe, ŋgbeble eoɖeki domɛ o. (Ʒaki 1:5) Nɔ èwɛni ahan ɔ, aglɔn ta nɔ eo. Shigbe Yesu nɛɔ, atɛnŋ akpedo eo nu naɖui gligaan yí aɖu tetekpɔ lɔ ji keŋ anu mɔ: “Satana, teyì azɔge le Ŋ gbɔ.”—Mt. 4:10.

17. Nyi yí taɖo denyɔ mɔ mìwo ji ama do veɔ? Na yi kpɔwɛ ɖeka.

¹⁷ Nɔ mìwo ji ma do veɔ, denyɔ ɖeeɖe o. Sɔɛ mɔ mɛ ciwo yí le kanmɛtete gbɛbɔbɔ ɖeka mɛ denyinɔ o. Mɛɖewo jinɔ wowoŋtɔwo nyɔna ɖekɛ, ebuwo dejinɔ mɔ yewoazɔn do ese ji o yí mɛkpɛtɛwo debunɔ wowo ga o. Kanmɛtete gbɛbɔbɔ ci yí le ahan datɛnŋ aɖu ji o. Vɔ kanmɛtete gbɛbɔbɔ ci yí wa ɖeka atɛnŋ aɖu ji. Ao ji atɛnŋ ale shigbe kanmɛtete gbɛbɔbɔ ci yí ɖu ji hannɛ, nɔ ao susuwo, droamuwo koɖo seselelanmɛwo wa ɖeka le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Ðo ŋwi mɔ ajɔ ji nɔ Satana nɔ ao ji ma do ve. Deji mɔ ao susuwo, droamuwo koɖo ao seselelanmɛwo awa ɖeka koɖo Yehowa sewo o. Vɔ ao ji ɖo ale blebu gbɔxwe àsɛn Yehowa. (Mt. 22:36-38) Ŋgbelɔn nɔ Satana ama ao ji do ve kpɔ gbeɖe o!

18. Sɔ koɖo enyɔ ciwo yí le Mishe 4:5 mɛ ɖe, nyi èɖo gligaan mɔ yeawaɔ?

¹⁸ Do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa shigbe Davidi nɛ mɔ: “Na eji blebuŋ nɔ mavɔn nɔ ao ŋkɔ.” Wa nu ci ji èkpe yí awa do gbedodoɖa cɛ ji le ao gbemɛ. Ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, ɖui gligaan mɔ ye gbetasɔsɔwo, hwɛhwɛwo koɖo ganganwo le dasɛ mɔ, yedonɔ bubu gangan Yehowa ŋkɔ kɔkɔɛ lɔ nu. Nɔ èwɛni ahan ɔ, àdasɛ mɔ yenyi Yehowa Kunuɖetɔ nyao. (Elo. 27:11) Eyi mì pleŋ mìasun ji yí anu shigbe enyɔnuɖɛtɔ Mishe nɛ mɔ: “Mìazɔn le Yehowa mìwo Mawu ŋkɔ mɛ keke asɔyi mavɔmavɔ.”—Mis. 4:5, NWT.