1. Bo̱ngo̱ ba Loba bwe nde nje e, ońola nje pe̱ bweno̱ mweńa ońola ba bena ba to̱ndi Yehova e?

KRISTE̱N i to̱ndi Yehova, nde i mabwa pe̱ mo̱ bo̱ngo̱. Bato bō̱ be ná be̱ne̱ ná nika ńe nde mambo maba ma mate̱nge̱ne̱le̱. Nde di titi o kwalea pat’a bo̱ngo̱ bo masouse̱ moto mukambilan. Je nde pula kwalea pat’a bo̱ngo̱ po̱ ńa tobotobo. Bato bena ba be̱n ni pat’a bo̱ngo̱ ba mabwa dina la Loba maladi, ba mabola pe̱ mo̱ edube na mbale̱. Ba si mapula bwese̱ Tet’abu ńe o mo̱ń ndutu ońolana ba si mapula ńamse̱ mulatako mabu na mo̱.​—Mye. 111:10; Min. 8:13.

2. Bupisane̱ byala ba Kiṅe̱ David be tilabe̱ o Myenge 86:11, njika mambo maba di me̱nde̱no̱ kwalea e?

² Langa Myenge 86:11. O dutedi te̱ ben byala, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná Kiṅe̱ David ńa jemea a ta a so̱ṅtane̱ mweńa ma bwa Loba bo̱ngo̱. Jombweye te̱ ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo byala ba David be tutabe̱le̱ na mudī ma Loba. Laboso, di me̱nde̱ jombwea ońola njika njo̱m iwo̱ jangame̱nno̱ bwa dina la Loba bo̱ngo̱. Di londe̱ maba, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ o longe̱ lasu la buńa te̱ ná di mabwa dina la Loba bo̱ngo̱.

3. Njika lambo longwane̱ Mose o benga bwa dina la Loba bo̱ngo̱ e?

³ Dutea te̱ ne̱ni Mose a sengino̱ niponda a tano̱ a batame̱ o mulomba ma dale, na mo̱ e̱ne̱ edub’a Yehova e matomba mo̱ oboso. Ye̱ke̱i te̱ nika e ta nde lambo la betańsedi di  buki me̱se̱ lena mot’a benama to̱ mō̱ a si tano̱ a máje̱ne̱ oboso ná Yesu a mapo̱ o wase. Mose a sengi ben byala bena ye̱ke̱i te̱ be to̱po̱be̱ na ange̱l ná: “Yehova, Yehova, Loba la muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱, nu mabweye̱ ndedi nate̱na ikol’a ńo̱ṅo̱n na nu malakise̱ mawuse̱, bebula na myobe.” (Bbu. 33:17-23; 34:5-7) Yen ebe Mose a ta be̱ o̱nge̱le̱ nje e̱nno̱ ke̱ a mabele̱ dina la Yehova. E ta so̱ e te̱nge̱n ombusa ponda ná Mose ome̱le̱ tumba la Loba, Israel, ná di ‘bwe din dina la bosangi na la maladi . . . bo̱ngo̱.’​—Ndim. 28:58.

4. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bata bwa dina la Yehova bo̱ngo̱ e?

⁴ Di dutedi te̱ ońola dina la Yehova, ke̱ yangame̱n pe̱ ná di duteye ná pō̱m ońola nu nu bambe̱ di dina. Jo̱nge̱le̱ bede̱mo bao, ka ngiń’ao, dibie̱ lao, te̱me̱ lao la sim, na ndol’ao. Di me̱nde̱ bata bwa dina la Loba bo̱ngo̱ ke̱ di dutedi ońola be bede̱mo na bepe̱pe̱.​—Mye. 77:12-16.

5-6. (a) Beteledi ba dina la Loba be nde ná nje e? (b) Bupisane̱ Bebusedi 3:13, 14 na Yesaya 64:8, o njika mbadi Yehova a mabolano̱ ná mambo ma be̱ e?

⁵ Nje di bino̱ jombwea beteledi ba dina la Loba e? Bamabie̱ jita be jo̱nge̱le̱ diwo̱ ná dina la Yehova le ná di be̱ne̱ ben beteledi ná: “A mabola ná e timbe be̱.” Be beteledi be mo̱nge̱le̱ biso̱ ná to̱ lambo di titi ná leka Yehova ná a si bola nje a mapulano̱ bola. Ne̱ni e?

⁶ Yehova a mabola nde ná mambo ma be̱ tongwea na timba be̱ to̱ nje e mapule̱ o bwam ba londise̱ mwano mao. (Langa Bebusedi 3:13, 14.) Eyal’a mbondo ya Bonahebe̱r e tukwabe̱ ná “Ne nde nu ńena ńe” ye pe̱ ná e tukwabe̱ ná “Na me̱nde̱ timba be̱ nje na mapo̱so̱no̱ o timba be̱.” Kalat’asu i mome̱le̱ biso̱ ponda ye̱se̱ o dutea ońola yen ebe̱yed’a Loba ya betańsedi. Yehova e pe̱ ná a bola ná baboledi bao ba titi ke̱nge̱nge̱ ba timbe be̱ nje e mapule̱ o bwam ba bolea mo̱ na londise̱ pe̱ mwano mao. (Langa Yesaya 64:8.)  Na yi mbadi nde Yehova a mabolano̱ ná a londise̱ jemea lao. To̱ lambo di si meka mo̱ o londise̱ myano mao.​—Yes. 46:10, 11.

7. Nje jeno̱ ná di bola o bata be̱ne̱ye̱ Tet’asu ńe o mo̱ń edube e?

⁷ Je ná di bata be̱ne̱ye̱ Tet’asu ńe o mo̱ń edube yete̱na di dutedi nje a bolino̱ na nje a bolino̱ biso̱ epolo o bola. K’eyembilan, di dutedi te̱ mambo ma betańsedi me̱se̱ Yehova a wekino̱, di malonda n’edube ońola nje ye̱se̱ a bolino̱. (Mye. 8:4, 5) Di dutedi pe̱ te̱ nje Yehova a bolino̱ ná di timbe be̱ ná di bole jemea lao, di mabata be̱ne̱ye̱ mo̱ edube ende̱ne̱. Na mbale̱ dina la Yehova le maladi! Di bambe̱ nje ye̱se̱ Tet’asu eno̱, nje ye̱se̱ a bolino̱, na nje ye̱se̱ a me̱nde̱no̱ bola.​—Mye. 89:8, 9.

8. Nje Ndimbisedi 32:2, 3 e mabīse̱no̱ jombwea dina la Yehova e?

⁸ Obiana Bonaisrael ba mingea o Mundi ma Dikaki, Yehova okwe̱le̱ Mose byala ba mwenge mō̱. (Ndim. 31:19) Mose pe̱ a ta angame̱n jokwe̱le̱ mo̱ tumba. (Langa Ndimbisedi 32:2, 3.) Jombwedi te̱ mwemba 2 na 3, di me̱ne̱ ná bwē ná Yehova a si mapula ná dina lao di wutabe̱, ná e be̱ biana le bosangi o dime̱ne̱ lena di s’angame̱nno̱ belabe̱. A mapula ná bewekedi bao ba dibie̱ be̱se̱ be bie dina lao! Nika e ta nde Bonaisrael edube ende̱ne̱ o jokwabe̱le̱ na Mose jombwea Yehova na dina lao lasam! Belēdi ba Mose be ta nde babo̱ ka mayiba na mato̱n ma mbua omo̱ń a byadi, ebanja bouse̱ dube̱ labu bembe̱ pe̱ babo̱. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná jokwe̱le̱ o ni mbadi e?

9. Ne̱ni di mano̱ngo̱no̱ dongo o sangisabe̱ la dina la Yehova e?

⁹ Niponda jeno̱ o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ to̱ l’ebamban, je ná di bolane̱ Bibe̱l asu o lee̱ bato dina la Loba, Yehova. Je ná di bola babo̱ kalat’a bwam, sinima ya ndo̱n, na mambo mape̱pe̱ me o mulomba masu mena ma mabole̱ Yehova edube. O wum’asu y’ebolo, o esukulu, to̱ ke̱ di mala o lo̱ndo̱, je ná di langwea bato nja ńe Loba lasu la ndolo na njika pat’a moto eno̱. Di langwedi te̱ ba bena di madongame̱nno̱ mwano ma Yehova ma ndolo ońola mbel’a moto na wase, je nde o bola babo̱ epolo o so̱ṅtane̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova a to̱ndino̱ biso̱. Ye ná e be̱ ná nged’a boso ni ba masengano̱ nika. Niponda jeno̱ langwea bane̱ mbale̱ jombwea Tet’asu ńa ndolo, je nde o no̱ngo̱ dongo o sangisabe̱ la dina lao. Je nde o sambwe̱le̱ lobango na mpoṅ mō̱ bato bō̱ bokwabe̱le̱no̱ jombwea Yehova. Je pe̱ nde o bola babo̱ da la mudī la ndo̱n di mouse̱ dube̱ labu na jembe̱ pe̱ babo̱.​—Yes. 65:13, 14.

10. Niponda jeno̱ tombise̱ mokwa ma Bibe̱l, ońola nje di s’angame̱nno̱ jokwe̱le̱ mambenda na bete̱sedi ba Loba buka te̱ e?

¹⁰ Niponda jeno̱ tombise̱ mokwa ma Bibe̱l, jongwane̱ bautu basu ba Bibe̱l o bia dina la Yehova na bolane̱ pe̱ mo̱. Jongwane̱ pe̱ babo̱ o bia nje di dina di bambe̱no̱. Mo̱ je ná di tongwe̱le̱ yete̱na jokwe̱le̱ nde babo̱ bediedi ba Loba, bete̱sedi bao, na myeka mao jombwea bedangwedi buka te̱ e? Mūt’a bwam e ná okwa mambenda ma Loba, a bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱. Nde nu mūtu a me̱nde̱ sengane̱ Yehova ońolana a to̱ndi mo̱ e? O̱nge̱le̱ nje e tombi na Eva, a ta a bia mbend’a Loba, nde a si ta a to̱ndo̱ mute̱se̱ ni mbenda na mbale̱; to̱ Adam mo̱me̱ne̱ pe̱. (Bbot. 3:1-6) Ońola nika seto̱ buka te̱ mambenda na bete̱sedi ba Loba nde jangame̱nno̱ jokwe̱le̱ bato.

11. Niponda jeno̱ jokwe̱le̱ mambenda na bete̱sedi ba Loba, ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bautu basu o to̱ndo̱ mute̱se̱ mbenda e?

 ¹¹ Mambenda ma Yehova na bete̱sedi bao be bwam ońol’asu ponda ye̱se̱. (Mye. 119:97, 111, 112) Nde bautu basu be ná ba s’e̱ne̱ mo̱ nika yete̱na ba si so̱ṅtane̱ ná Yehova a te̱se̱ nde ma mambenda ońolana a to̱ndi biso̱. Je so̱ ná di baise̱ bautu basu ná: “O mo̱nge̱le̱ ná ońola nje Loba a mabaise̱no̱ baboledi bao ná ba bole din to̱ ná ba si bola dine̱ e? Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea pat’a moto eno̱ e?” Jongwane̱ te̱ bautu basu o dutea jombwea Yehova, na be̱ne̱ pe̱ ndol’a mbale̱ ońola dina lao lasam, ye̱ke̱i te̱ di me̱nde̱ tapa babo̱ mulema. Bautu basu ba si me̱nde̱ so̱ to̱ndo̱ mambenda buka te̱, nde na mute̱se̱ mo̱ pe̱. (Mye. 119:68) Dube̱ labu di me̱nde̱ bata be̱ ngińa, ba be̱ pe̱ ka ni dongame̱n o lembe̱ mitakisan minde̱ne̱ mi me̱nde̱ po̱.​—1 Kor. 3:12-15.

12. Ne̱ni David a subino̱ be̱ne̱ mulema mō̱ e, nje pe̱ nika e wanno̱ e?

¹² Mulo̱ṅ ma bwambo ma mweńa mwe o kalat’a Myenge 86:11 mwe nde “te̱se̱ mulema mam.” Kiṅe̱ David a tili nde be byala owas’a ngiń’a mudī ma Loba. O longe̱ lao, e̱n ne̱ni yeno̱ lambo di wam o be̱ne̱ milema miba. Buńa bō̱, ke̱ e o dangwa o muńua ma ndabo ao a ta e̱ne̱ munj’a moto nupe̱pe̱ a mo̱ke̱le̱. Mo̱ o ni ponda, David a ta a be̱ne̱ mulema mō̱ nga a ta nde a be̱ne̱ milema miba e? A ta a bia bete̱sedi ba Yehova ná: “O si ko̱no̱ne̱ munj’a munaso̱ngo̱.” (Bbu. 20:17) Nde to̱ na nika a bengi nde jombwa. Na mo̱ a timba be̱ne̱ milema miba, mō̱ mu to̱ndi Batseba na mō̱ mu mapule̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. To̱ná David a tano̱ a be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Yehova a to̱ndo̱ pe̱ mo̱ etum a mimbu, ese̱le̱ ná bepuledi bao b’eyobo be be̱ne̱ ngińa omo̱ń ao. Na David a bola lambo la bobe. A londe̱ dina la Yehova mbindo. David a wanedi pe̱ bato ba si ta ba be̱ne̱ njo̱m ndutu ninde̱ne̱, nikame̱ne̱ pe̱ na mbia mao.​—2 Sam. 11:1-5, 14-17; 12:7-12.

13. Ne̱ni di bino̱ ná David a timbi pe̱te̱ be̱ne̱ mulema mō̱ e?

¹³ Yehova a ko̱kise̱ David, na mo̱ a po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova. (2 Sam. 12:13; Mye. 51:4-6, 19) David a si dimbedi mitakisan na ndutu a kusino̱ ponda ese̱le̱no̱ ná a be̱ne̱ milema miba. Byala bao be tilabe̱ o Myenge 86:11 be pe̱ ná be timbisabe̱ ná: “Bola ná na si be̱ne̱ milema miba.” Mo̱ Yehova ongwane̱ David o  be̱ne̱ mulema mō̱, to̱ mwe mususu e? E, ońolana ombusa ponda Eyal’a Yehova e to̱pedi ońola David ná “mulema mao mu . . . ta mususu na Yehova, Loba lao.”​—1 Ki. 11:4; 15:3.

14. Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁴ Eyembilan a kiṅe̱ David e membe̱ biso̱; nde ye pe̱ nde biso̱ jome̱le̱. Ko̱ lao o bobe le nde baboledi ba Loba jome̱le̱ nin we̱nge̱. E be̱ ná nika e si bedi no̱ngo̱ pond’a bwaba jeno̱ o bolea Yehova to̱ ná ye etum a ponda jeno̱ o bolea mo̱, jangame̱n baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ ne o lembe̱ makekisan ma Satan ná na si be̱ne̱ milema miba e?’

15. Ne̱ni bo̱ngo̱ ba Loba bo matatano̱ biso̱ ke̱ je̱n bedinge̱dinge̱ be mumwe̱le̱ ńo̱ng’a musonje e?

¹⁵ K’eyembilan, we̱n te̱ edinge̱dinge̱ o television to̱ o internet ye ná yumwe̱le̱ ńo̱ng’a musonje, nje o mabolano̱ e? E bo̱bi o kwala ná y’edinge̱dinge̱ to̱ ni sinima e titi ná te̱ite̱i bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Nde e titi nde mwano Satan eno̱ bolane̱ ná o be̱ne̱ milema miba e? (2 Kor. 2:11) Y’edinge̱dinge̱ ye nde ka mo̱so̱ m’eye̱i moto a mabolane̱no̱ o doma esungu ebongo ende̱ne̱. A mase̱le̱ nde so̱lise̱ boso bao bo so̱mbise̱le̱ na bo woli pe̱ o ebongo. Niponda eno̱ o do̱mo̱ mo̱ n’ewondo o bata po̱tise̱ mo̱, y’ebongo e masukan o domea. Bedinge̱dinge̱ bena be mumwe̱le̱ ńo̱ng’a musonje bena be o television na o internet be nde ka mu mo̱so̱ m’eye̱i. Jombwa la be bedinge̱dinge̱ bena be me̱ne̱ne̱ o bebotedi biana be titi bobe le ná laba mulema ma moto, o sukan a bola bobe, a ńamse̱ mulatako mao na Yehova. Ońola nika o s’ese̱le̱ ná lambo di s’angame̱n to̱ diwo̱ lingeye wa o mulema! Benga te̱se̱ mulema mo̱ngo̱ ná o bwe dina la Yehova bo̱ngo̱!

16. Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ ke̱ je o makekisan ma bola nje ye bobe e?

 ¹⁶ O sumo te̱ bedinge̱dinge̱ be mumwe̱le̱ ńo̱ng’a musonje, Satan a mawanea biso̱ makekisan mape̱pe̱ ná di bole bobe. Nje di mabolano̱ e? E bo̱bi o kwala ná ma mambo ma titi bobe. K’eyembilan, je ná di dutea ná: ‘Na titi ná na pangabe̱ yete̱na na boli nika, nika e titi bobe.’ Ni ńai a dutea ńe mpenga eyeka. E me̱nde̱ be̱ bwam ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ myuedi ka: ‘Mo̱ Satan e nde keka bolane̱ man makekisan ná na be̱ne̱ milema miba e? Na londe̱ te̱ ńo̱ng’am ńa bepuledi ba bobe, nika e me̱nde̱ londe̱ dina la Yehova mbindo e? Mo̱ bola la nika di mabata nde sise̱le̱ mba be̱be̱ na Loba, nga di mapandise̱ nde mba etum na mo̱ e?’ Di duteye yin ńai a myuedi. Di kane̱ ná di kuse dibie̱ o be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱ ke̱ di malabe̱ mi myuedi. (Yak. 1:5) Bola la nika di matata biso̱ na mbale̱. Le ná longwane̱ biso̱ o pale̱ makekisan na iwiye̱ kapo̱ ka Yesu ponda a kwalino̱ ná: “A Satan, asumwe̱!”​—Mat. 4:10.

17. Ońola nje e titino̱ bwam ná di be̱ne̱ milema miba e? Bola eyembilan.

¹⁷ E titi bwam o be̱ne̱ milema miba. Dutea ná ekip a bo̱l e longedi nde na bato ba si be̱n so̱ṅtane̱le̱. Bō̱ ba mawasa nde edube ońola babo̱me̱ne̱, ngusu i si mapula joka kaponda bete̱sedi, bane̱ pe̱ ba si mabola mokwe̱le̱ babo̱ bo̱l edube. Nin ńai a ekip e si masuba dipea. Nde ekip yena e lati ye mbaki o buka. Mulema mo̱ngo̱ mwe ná mu be̱ ka y’ekip e mabuke̱ yete̱na mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱, bepuledi bo̱ngo̱, na besengedi bo̱ngo̱ ba teten ba lati o bolea Yehova. O si dimbea ná ńo̱ng’a Satan ńe nde ná o be̱ne̱ milema miba. A mapula ná mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱, bepuledi bo̱ngo̱, na besengedi bo̱ngo̱ ba teten ba te̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Yehova. Nde mulema mo̱ngo̱ mwangame̱n be̱ mususu ná o boleye Yehova. (Mat. 22:36-38) O s’ese̱le̱ tom ná Satan a bole ná o be̱ne̱ milema miba!

18. Bupisane̱ Mika 4:5, nje o domse̱no̱ o bola e?

¹⁸ Kapo̱ ka David, kane̱ Yehova ná: “Te̱se̱ mulema mam o din ná na bwe dina lo̱ngo̱ bo̱ngo̱.” We̱ ná o we̱le̱ mun muka o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱. Bola ná bedomsedi bo̱ngo̱ ba buńa te̱, besadi to̱ bende̱ne̱, be lee̱ ná o mabola dina la bosangi la Yehova edube ende̱ne̱. Wa ńe Mboṅ a Yehova o boli te̱ nika, o me̱nde̱ bola di dina edube. (Min. 27:11) Biso̱ be̱se̱ pe̱ di me̱nde̱ kwala ka muto̱ped’a mudī Mika ná: “Biso̱ di madangwa nde o dina la Yehova, Loba lasu, m’ba na m’ba.”​—Mik. 4:5.