Paul mo̱ ná: “Ponda munańango am ńa bana na bana a botedino̱ janane̱ mba ewe̱nji, na damedi nde mo̱ ńingo, na we̱le̱ mo̱ itaba. Na ta na pula bwa mo̱.”

Marko mo̱ ná: “O mboa na ta be̱ na pomane̱ linga ońola to̱ njika son a lambo. Na ta nde na ńamse̱ konda, tebedi, belongisan ba loko, nje ye̱se̱ na tano̱ ne̱ne̱.”

Jita lasu di titi njo ka ban bome baba. Nde ponda iwo̱ ye ná e be̱ biso̱ be̱se̱ ndutu o be̱ ko̱nji [to̱ be̱ne̱ jalea la ńolo]. Ye nde nika ońolana di sango ka ni le̱le̱m o bola bobe na mot’a boso, Adam. (Rom. 5:12) Ka Paul na Marko, bato bō̱ ba si mawe̱le̱ jalea ńolo. Ye pe̱ ná e be̱ bape̱pe̱ ndutu o jalea mo̱nge̱le̱ mabu. Ba soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mabu o mambo ma mabwesane̱ bo̱ngo̱ to̱ ma mabo̱bisane̱ mulema. Bane̱ pe̱ ba si mawe̱le̱ jalea ńolo ná ba si wite̱ musonje, ba si ńo̱ belam buka moyo, to̱ ńo̱ banga.

Ba bena ba si mawe̱le̱ jaleye̱ mo̱nge̱le̱ mabu, mpuli mabu, to̱ bebolo babu ba mańamse̱ nde malonge̱ mabu. Nde je ná jeka nika. Ne̱ni e? Ke̱ di sai ko̱nji. Ná di bole nika, di kwaleye te̱ myuedi milalo. (1) Ko̱nji, nika e mapula nde kwala ná nje e? (2) Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ ko̱nji e? (3) Ne̱ni sa y’ede̱mo yena ye nde epuma ewo̱ ya “bepuma ba Mudī” e? (Gal. 5:22, 23) Denge̱ di mombwea pe̱ nje jeno̱ ná di bola yete̱na ponda iwo̱ ye biso̱ ndutu o be̱ ko̱nji.

Moto ńe ko̱nji a si mabola to̱ nje e mapo̱ mo̱ o mulopo esibe̱ se̱le̱ dutea. O diwengisan, a malea ńolo ná a si to̱po̱ to̱ bola lambo le ná di lingise̱ Loba.

Yesu a lee̱ biso̱ nje be̱ la ko̱nji di mapulano̱ kwala. Bibe̱l mo̱ ná: “Mo̱ ńena . . . nu si timbise̱le̱ lou, niponda a loabe̱no̱, nu si kim, niponda a takisabe̱no̱, nde a bake̱ nde me̱se̱ o dia la nu nu makaise̱ ka ni te̱m.” (1 Pet. 2:22-23) Yesu a lee̱le̱ ni ńai a ko̱nji ponda bate̱nge̱ne̱ mo̱ ba yo̱ye̱no̱ mo̱ ke̱ e o ebongo a konjo. (Mat. 27:39-44) A se̱le̱ lee̱le̱ ko̱nji ninde̱ne̱ ponda badiedi b’ebasi ba wasino̱ o jo̱bo̱ne̱ mo̱ byala. (Mat. 22:15-22) A dī pe̱ eyembilan ende̱ne̱ ponda Bajū bō̱ bena ba ta ba linga, bangono̱ mo̱ madale! O mulopo ma timbise̱le̱ babo̱ bobe, “Yesu a wutame̱, a busa o tempe̱l.”​—Yohane 8:57-59.

Mo̱ je ná di bupe̱ eyembilan a Yesu e? O dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱ je ná. Ńamuloloma Petro mo̱ ná: “Kristo pe̱ a ta a taka ońol’ańu, a die̱le̱ bińo̱ eyembilan ná lo bupe̱ matanga mao.” (1 Pet. 2:21) To̱ná di titino̱ ke̱nge̱nge̱, je ná di bupe̱ ná batabata eyembilan a ko̱nji ya Yesu. Ońola nje jangame̱nno̱ bola nika e?

Jangame̱n be̱ ko̱nji ná di do̱lisane̱ Yehova. To̱ e be̱ nde ná je o bolea Yehova na jemea etum a ponda, je ná di bo̱lo̱ne̱ mulatako masu ma diko̱m na mo̱ yete̱na di titi ko̱nji o nje di mato̱po̱no̱ to̱ di mabolano̱.

Jombweye te̱ eyembilan a Mose, nu ta “pī bwambi buka bato ba wase be̱se̱” o ni ponda. (Mis. 12:3) Ombusa mo̱ we̱lisane̱ mito̱kisan ma bana ba Israel mimbu jita, Mose a bo̱lo̱ne̱ jalea lao la ńolo. A lingi ponda ba to̱kisane̱no̱ pe̱te̱ ońola pas’a madiba. A kwalisane̱ tumba na ngińa, mo̱ na babo̱ ná: “Bińo̱ senga, a bato ba pamo, di busise̱ye̱ bińo̱ madiba o din dale e?”​—Mis. 20:2-11.

Mose a bo̱lo̱ne̱ jalea lao la ńolo. A si timbise̱le̱ Yehova masoma ná a boli betańsedi o bola babo̱ madiba. (Mye. 106:32, 33) Ońola nika, Yehova a s’ese̱le̱ mo̱ ná ingeye o Mundi ma Dikaki. (Mis. 20:12) Yen ebe o mine̱ mińa ma longe̱ lao, Mose ombwe̱ ná a bo̱lo̱ne̱ jalea la ńolo.​—Ndim. 3:23-27.

Njika belēdi di mabusane̱no̱ e? To̱ e be̱ nde ná di májinda o mbale̱ pond’a bwaba, di si kwalisane̱ ba bena ba malingise̱ biso̱, to̱ bena bangame̱n ko̱kisabe̱ esibe̱ edube to̱ buńa. (Efe. 4:32; Kol. 3:12) Ye mbale̱ ná di niduna te̱, ponda iwo̱ ye biso̱ ndutu o be̱ we̱lisane̱. Nde jo̱nge̱le̱ Mose. Di si ńamse̱ mulatako masu ma bwam na Loba ońolana di si lee̱le̱ jalea la ńolo. Nje jangame̱nno̱ bola ná di se y’ede̱mo a mweńa e?

Kane̱ ná o kuse mudī musangi. Ońola nje e? Ońolana ko̱nji ńe nde ede̱mo ewo̱ ya bepuma ba mudī, Yehova pe̱ a mabola nde mudī mao ba bena ba mabaise̱ mo̱ mo̱. (Lukas 11:13) Tongwea na mudī mao, Yehova e ná a bola biso̱ ngińa ni mapule̱ ná di lee̱le̱ ko̱nji. (Fil. 4:13) E pe̱ ná ongwane̱ biso̱ o sa bene̱ bepuma ba mudī, ka ndolo ni me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jouse̱ jalea lasu la ńolo.​—1 Kor. 13:5.

Panda na to̱ njika lambo le ná di bola ná e be̱ wa ndutu o be̱ ko̱nji. K’eyembilan, panda na milomba ma internet na longe̱le̱ la ńolo ba malee̱ bedangwedi ba bobe. (Efe. 5:3, 4) Di pande na to̱ njika lambo le ná di tute̱le̱ biso̱ o bola bobe. (Min. 22:3; 1 Kor. 6:12) K’eyembilan, moto nu mapomane̱ ko̱ o musonje e ná a no̱ngo̱  bedomsedi ná a si mombwa pe̱ ná bambam sinima to̱ langa kalati i malee̱ eto̱nd’a mome na muto.

Ye ná e be̱ biso̱ ndutu o we̱le̱ man malea o ebolo. Nde di po̱ngi te̱ miwe̱n, Yehova a mabola biso̱ ngińa di be̱nno̱ ńo̱ngi o jalea ńolo. (2 Pet. 1:5-8) A me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jalea mo̱nge̱le̱ masu, bepopo basu, na bebolo basu. Mbaki di be̱nno̱ ńe nde eyembilan a Paul na Marko di se̱le̱no̱ kwalea; babo̱ babane̱ boko o jalea ńolo ná ba si be̱ pe̱ njo. Di to̱peye pe̱ ońola munasango mō̱ nu si ta nu we̱le̱ jalea ńolo ke̱ a maduane̱ mutoa, a tangane̱ pe̱ bane̱ baduane̱ mitoa. Nje a bolino̱ e? Mo̱ ná: “Na kane̱ na iwiye̱ buńa te̱. Noko milopo ma mokwa jombwea ko̱nji, na kombe̱ pe̱ o mulopo text i mongwane̱. To̱ná yeno̱ mimbu jita neno̱ po̱ngo̱ miwe̱n, na dia te̱ nde na mo̱nge̱le̱ mbame̱ne̱ idiba te̱ ná nangame̱n be̱ pī. Na be̱n pe̱ te̱ wum’a wala, na mapomane̱ jasumwe̱ o mboa ná na si be̱ musunga o ngea.”

Ponda iwo̱, je ná di si tongwe̱le̱ o be̱ ko̱nji. Nika e bolane̱ te̱, je ná di bwa iso̱n o sisea Yehova be̱be̱ o muka. Nde o niponda nde jangame̱nno̱ kane̱ jita. Di kane̱ Yehova dibokime̱ne̱. Di so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná a lakise̱ biso̱, di baise̱ mo̱ jongwane̱, di no̱nge pe̱ bedomsedi ná di si mapo̱ngo̱ pe̱ mulemlem ma diwuse̱. (Mye. 51:11-13) O s’o̱nge̱le̱ ná Yehova a si me̱nde̱ senga muka mo̱ngo̱ ná o kusane̱ mo̱ ndedi. (Mye. 102:18) Ńamuloloma Yohane a mo̱nge̱le̱ biso̱ ná maya ma Mun’a Loba “ma masangise̱ biso̱ na joa myobe mye̱se̱.” (1 Yohane 1:7; 2:1; Mye. 86:5) O si dimbea ná Yehova a kwalisane̱ baboledi bao ná ba lakise̱ epu n’epu. Je so̱ ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ bola mulemlem ońol’asu.​—Mat. 18:21, 22; Kol. 3:13.

Yehova a si bo muńe̱nge̱ ponda Mose a bo̱lo̱ne̱no̱ jalea lao la ńolo ońol’epas’a ponda o eyaṅ. Nde Yehova a lakise̱ mo̱. Eyal’a Loba pe̱ e makwalea ońola Mose ka moto nu be̱n dube̱ dinde̱ne̱ jangame̱nno̱ jembilane̱. (Ndim. 34:10; Bon. 11:24-28) Yehova a s’ese̱le̱ ná Mose ingeye o Mundi ma Dikaki, nde a me̱nde̱ jese̱le̱ mo̱ ná a be̱ longe̱ o paradisi o wase, a bola pe̱ mo̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea. Biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea yete̱na di bengi po̱ngo̱ miwe̱n o sa y’ede̱mo a mweńa ye nde ko̱nji.​—1 Kor. 9:25.