Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 27

O s’o̱nge̱le̱ wame̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱

O s’o̱nge̱le̱ wame̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱

“Na malangwea mō̱ ńańu te̱ ná a s’o̱nge̱le̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱, nde a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi.”​ROM. 12:3.

MWENGE 130 Le̱le̱me̱ o lakise̱

EBONGOLO *

1. Bupisane̱ Filipi 2:3, ne̱ni sibise̱ la ńolo leno̱ ná longwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱ e?

DI MABUPE̱ nde bete̱sedi ba Yehova na sibise̱ la ńolo ońolana di memba ná Yehova nde a bi ponda ye̱se̱ nje e peti bwam ońolasu. (Efe. 4:22-24) Di sibise̱ te̱ ńolo di maso̱ṅtane̱ ná nje Yehova a mapulano̱ nde ye mweńa buka nje biso̱ di mapulano̱, na ná bane̱ be bonde̱ne̱ buka biso̱. Nik’e mongwane̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova, nde na bonasango na bonańango pe̱ o mwemba.​—Langa Filipi 2:3.

2. Nje Paulo embino̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

2 Nde di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di botea bola mambo ka bato ba nin was’a Satan bena be kumba, na bena ba to̱ndi nde babo̱me̱ne̱. * E me̱ne̱n ná nika nde e ta e nipo̱ye̱ kriste̱n iwo̱ ya ńo̱ṅo̱n a boso P.A., ońola nika nde ńamuloloma Paulo a tiledino̱ kriste̱n a Roma ná: “Na malangwea mō̱ ńańu te̱ ná a s’o̱nge̱le̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱, nde a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi.” (Rom. 12:3) Paulo embi ná di be̱n ńo̱ng’a jombwea biso̱me̱ne̱. Nde, sibise̱ la ńolo di mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea biso̱me̱ne̱. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea bete̱medi belalo owe̱ni sibise̱ la ńolo di mongwane̱no̱ biso̱ ná di s’o̱nge̱le̱ biso̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka dime̱ne̱. Be bete̱medi be nde (1) diba lasu, (2) beto̱ti o mwemba, na (3) bolane̱ la milongwa ma bekwali o internet.

LEE̱LE̱ SIBISE̱ LA ŃOLO O DIBA LO̱NGO̱

3. Ońola nje si so̱ṅtane̱le̱ di yo̱kino̱ be̱ o diba e, ne̱ni pe̱ bō̱ ba yo̱kino̱ keka bo̱le̱ di si so̱ṅtane̱le̱ e?

3 Yehova a mapula ná mome na muto ba be̱ bonam o diba. Nde kana ba titino̱ ke̱nge̱nge̱, be ná ba be̱ne̱ si so̱ṅtane̱le̱ o mambo mō̱. Ońola nika nde Paulo a tilino̱ ná babaedi ba me̱nde̱ be̱ne̱ ndutu o eyobo. (1 Kor. 7:28) Bō̱ bena ba matange̱ ponda ye̱se̱ na munj’abu to̱ na mom’abu ba yo̱ki nde po̱ o din jo̱nge̱le̱ ná e si ta njo̱m ná ba bane̱. Bese̱le̱ te̱ ná wase e be̱ne̱ ngińa omo̱ń abu, ba me̱nde̱ nde pomane̱ jo̱nge̱le̱ ná ye bwam ba bwa diba labu. Be ná ba dutea ná be nde ná ba be̱ bonam buka te̱ ke̱ ba bo diba.

4. Njika jo̱nge̱le̱ di s’angame̱nno̱ bolane̱ e?

4 Di s’angame̱n bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná diba lasu di si tongo. Di bi ná o njo̱m a musonje buka te̱ nde Bibe̱l e mabolano̱ moto wonja o bwa diba. (Mat. 5:32) Ndutu i po̱i so̱ te̱ ka nje te̱ Paulo a tilino̱, di s’ese̱le̱ ná kumba e bole ná di boteye baise̱ ná: ‘Mo̱, din diba le o londise̱ ńo̱ng’am e? Mo̱, na to̱ndo̱be̱ na mbale̱ e? Mo̱, ne ná na bata be̱ bonam na moto nupe̱pe̱ e?’ Maka te̱ ne̱ni mi myuedi mi mombweano̱ nde bwam ba moto mo̱me̱ne̱. Dibie̱ la wase di me̱nde̱ tute̱le̱ wa ná o sengane̱ mulema mo̱ngo̱ na bola pe̱ nje e mabwese̱ wa muńe̱nge̱, to̱ e be̱ nde ná nik’e mabaise̱ ná o bwe diba. Nde dibie̱ la Loba, mo̱ di makwalane̱ wa ná: ‘O s’ombwea mambo mo̱ngo̱ mo̱me̱ne̱, nde mambo ma bane̱ bape̱pe̱ pe̱.’ (Fil. 2:4) Yehova a mapula ná o tingame̱ na diba lo̱ngo̱, seto̱ ná o bwe mo̱. (Mat. 19:6) A mapula ná bedomsedi bo̱ngo̱ be se̱me̱ye̱ nde o bete̱sedi bao, seto̱ o bepuledi bo̱ngo̱.

5. Bupisane̱ Efeso 5:33, o njika mbadi mome na muto bangame̱nno̱ bongwane̱le̱ e?

5 Mome na muto bangame̱n lee̱le̱ mō̱ na nune̱ ndolo n’edube. (Langa Efeso 5:33.) Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná di be̱ makwasi o bola buka o kusa. (Bebolo 20:35) Njika ede̱mo e me̱nde̱ jongwane̱ babaedi o lee̱le̱ mō̱ na nune̱ ndolo n’edube e? Sibise̱ la ńolo! Bome na bito bena ba sibise̱ ńolo ba si me̱nde̱ se̱le̱ pulise̱ bwam ba babo̱me̱ne̱, nde “bwam ba nupe̱pe̱.” 1 Kor. 10:24.

O mulopo ná ba te̱nge̱ne̱ mō̱ na nune̱, babaedi bena be sibise̱ la ńolo ba mabola ebolo mwemba (Ombwa dongo 6)

6. Nje di mabusane̱no̱ ka belēdi o nje Steven na Stephanie ba kwalino̱ e?

6 Sibise̱ la ńolo longwane̱ jita la babaedi be kriste̱n o bata be̱ bonam o diba labu. K’eyembilan, mubaedi mō̱ nu belabe̱ ná Steven mo̱ ná: “Lo ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ bola mambo mwemba, lo me̱nde̱ pe̱ we̱ mwemba ná lo sangilane̱ myambo. O mulopo ma dutea ná: ‘nje ye bwam ońol’am e?’ o me̱nde̱ nde dutea ná ‘nje ye bwam ońol’asu e?’” Munj’ao Stephanie a be̱n nde mulemlem ma jo̱nge̱le̱; mo̱ ná: “To̱ moto a titi ná a to̱ndo̱ ja na moto nu matangane̱ mo̱ ponda ye̱se̱. Si so̱ṅtane̱le̱ di po̱i te̱, di mawasa o so̱ṅtane̱ nje e wan mo̱. Di makane̱, di po̱ngo̱ muwaso, di kwalea pe̱ ne̱ni bo̱le̱ mo̱. Di mombwea bo bwambo esibe̱ wasa numane̱ njo̱m.” Bome na bito ba me̱nde̱ be̱ bonam yete̱na mō̱ te̱ a s’o̱nge̱le̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱.

BOLEA YEHOVA NA “SIBISE̱ LA ŃOLO LE̱SE̱”

7. Nje munasango angame̱nno̱ bola ke̱ a kusi eto̱ti o bolea o mwemba e?

7 Nika ńe biso̱ edube ende̱ne̱ o bolea Yehova o to̱ njika mbadi jeno̱ ná di we̱le̱. (Mye. 27:4; 84:11) Munasango a we̱li te̱ te̱ mpuli ońola eto̱t’a tobotobo, nika ńe nde lambo langame̱n o sesabe̱. Bibe̱l mo̱ ná: “Yete̱na moto a be̱n mpuli o be̱ mombwedi, ke̱ a mapulise̱ nde ebol’a bwam.” (1 Tim. 3:1) A kusi so̱ te̱ y’eto̱ti, a s’angame̱n langa mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱. (Lukas 17:7-10) Mpuli mao mwangame̱n nde be̱ ná a boleye bane̱ na sibise̱ la ńolo.​—2 Kor. 12:15.

8. Nje byembilan ba Diotrefe, Usia na Absalom be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

8 Bibe̱l e be̱n byembilan ba jome̱le̱ ba bato bena ba ta bo̱nge̱le̱ babo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka dime̱ne̱. Diotrefe; a si ta a be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. A wasi o be̱ “ńaboso” o mwemba (3 Yohane 9) Usia; na kumba ńe̱se̱ a keki dise̱ye̱ Yehova benumba, eto̱ti yena e si ta yao. (2 Myan. 26:16-21) Absalom; a bolane̱ misomba o da bato milema ná a te̱se̱be̱ kiṅe̱. (2 Sam. 15:2-6) Ka nje te̱ min myango ma Bibe̱l mi malee̱no̱, Yehova a si do̱lisane̱ bato bena ba mawase̱ bedube. (Min. 25:27) Na ponda, bato be kumba na ba malombitane̱ ba si masuba kusa mbeu a ńolo.​—Min. 16:18.

9. Njika eyembilan Yesu a dīno̱ e?

9 Nde diwengisan na ben byembilan ba jome̱le̱, Yesu, “to̱na a tano̱ bowan ba Loba, a si ta a langa be̱ lao la kapo̱ na Loba ka lambo a dumbino̱.” (Fil. 2:6) To̱ná Yesu eno̱ nu londe̱ baba ombusa Yehova, a si mo̱nge̱le̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱. A langwedi bokwedi bao ná: “Nu nu salo buka be̱se̱ oteten ańu, mo̱ nde e nunde̱ne̱.” (Lukas 9:48) E se̱ bonam yeno̱ o bola ebolo mwemba na paonia, baboledi, batudu, na baboledi b’ebondo bena ba mabupe̱ eyembilan a sibise̱ la ńolo ya Yesu e! Baboledi ba Yehova be sibise̱ la ńolo ba mongwane̱ ná ndolo, ńena ńe nde eyemban a kriste̱n a mbale̱, e bate be̱ o bebokedi ba Loba.​—Yohane 13:35.

10. Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na o me̱ne̱ biana batudu ba titi jombwea mitakisan o mwemba ka nje te̱ yangame̱nno̱ e?

10 Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na o me̱ne̱ biana mitakisan mō̱ me o mwemba, nde e be̱ nde biana batudu ba titi jombwea mo̱ ka nje te̱ yangame̱nno̱ e? O mulopo ma to̱kisane̱, lee̱le̱ sibise̱ la ńolo ná o sue̱le̱ batudu. (Bon. 13:17) Ná o we̱le̱ bola nika, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, mi mitakisan me nde bonde̱ne̱ jita e, ńai e mapulano̱ mpo̱ngulan ye̱ke̱i te̱ e? Mo̱, ponda ni te̱nge̱n ni ńa po̱ngulane̱ mo̱ e? Mo̱, mba nde nangame̱n po̱ngulane̱ mo̱ e? O mbale̱ ńe̱se̱, ne nde keka sue̱le̱ jalatane̱ o mwemba, nga ne nde pula jase̱ ńolo e?’

Ba bena ba be̱n m’bē̱ o mwemba ba s’angame̱n biane̱ buka te̱ ońola ngud’abu ńa bola nde na ońola sibise̱ labu la ńolo pe̱ (Ombwa dongo 11) *

11. Bupisane̱ Efeso 4:2, 3, nje mwemba masu mu me̱nde̱no̱ tombwane̱ yete̱na je sibise̱ la ńolo e?

11 Sibise̱ la ńolo le Yehova mweńa buka ngud’a bola, jalatane̱ pe̱ buka nje jeno̱ ná di we̱le̱ bola. Ońola nika, bola me̱se̱ ná o boleye Yehova na sibise̱ la ńolo. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ jongwane̱ ná jalatane̱ di be̱ o mwemba. (Langa Efeso 4:2, 3.) Benga te̱ dikalo na ko̱di. Wasa o njika mbadi weno̱ ná o bolea bane̱ mambo ma bwam. Bia kasa bato be̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba si be̱n eto̱ti o mwemba. (Mat. 6:1-4; Lukas 14:12-14) O bengi te̱ lee̱le̱ sibise̱ la ńolo, o bola ebolo mwemba na bonaso̱ngo̱, ba si me̱nde̱ je̱ne̱ buka te̱ ngud’ango̱ ńa bola, nde na sibise̱ lo̱ngo̱ la ńolo pe̱.

LEE̱LE̱ SIBISE̱ LA ŃOLO KE̱ O MABOLANE̱ MILONGWA MA BEKWALI O INTERNET

12. Nje Bibe̱l e malangwano̱ jombwea be̱ne̱ la mako̱m e? Bola beteledi.

12 Yehova a mapula ná di tombise̱ pond’a bwam na mako̱m na mbia masu. (Mye. 133:1) Yesu a ta a be̱ne̱ mako̱m ma bwam. (Yohane 15:15) Bibe̱l e malangwa bwam bwe o be̱ne̱ mako̱m ma mbale̱. (Min. 17:17; 18:24) E malangwea pe̱ biso̱ ná e titi bwam ná moto a be̱ muso̱lo̱ki. (Bon. 10:24, 25) Jita ba mo̱nge̱le̱ ná, ná ba si be̱ muso̱lo̱ki milongwa ma bekwali o internet mi mongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ mako̱m jita. Nde, di no̱nge jangame̱ye̱ na mbadi di mabolane̱no̱ mo̱.

13. Ońola nje bō̱ bena ba mabolane̱ milongwa ma bekwali ba yo̱kino̱ be̱ muso̱lo̱ki, ba kusa pe̱ diboa la mo̱nge̱le̱ o sukan e?

13 Miwaso mō̱ mi lee̱ ná bato bena ba matombise̱ ponda jita o langa na jombwa mambo ma mawe̱le̱be̱ o milongwa, o sukan ba yo̱ki nde be̱ muso̱lo̱ki, ba kusa pe̱ diboa la mo̱nge̱le̱. Ońola nje e? Njo̱m po̱ ńe nde ná o ponda ye̱se̱ bato ba mawe̱le̱ nde maduta ma nje ba tongwe̱le̱no̱ o longe̱ labu, ba malee̱ nde maduta ma bwam ma babo̱me̱ne̱ na ma mako̱m mabu, na bepolo ba bwam ba pe̱pe̱le̱no̱. Moto nu mombwe̱ ma maduta e ná a po̱ o din jo̱nge̱le̱ ná, kobisan na ba bato, longe̱ lao di titi to̱ lambo​—a si tongwe̱le̱. Munańango mō̱ ńa 19 mbu mo̱ ná: “Na botedi bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mam, ponda ne̱nno̱ ne̱ni bane̱ ba masilane̱no̱ longe̱ o su la woki, mba pe̱ na tata mboa.”

14. Ne̱ni malea me o 1 Petro 3:8 ma mongwane̱no̱ biso̱ jombwea mbadi di mabolane̱no̱ milongwa ma internet e?

14 Nde moto e ná a bolane̱ milongwa ma internet o mbad’a bwam​—k’eyembilan, o kwala na mbia na mako̱m. Mo̱, o maki ná mambo mō̱ bato ba mawe̱le̱no̱ o mi milongwa me nde o lee̱le̱ ńolo e? O pula kwala ná, “Mo̱ we̱n mba e?” Bape̱pe̱ pe̱ ba matila byala ba bobe to̱ ba maye̱ o maduta mabu to̱ ma bane̱. Ninka ńe̱se̱ e si malee̱le̱ sibise̱ la ńolo to̱ ndolo kriste̱n yomabe̱le̱no̱ o sa.​—Langa 1 Petro 3:8.

Mo̱, maduta na mane̱ mambo o mawe̱le̱no̱ o milongwa ma bekwali, ma mabola bane̱ bo̱nge̱le̱ ná o malee̱le̱ ńolo nga ná o sibise̱ ńolo e? (Ombwa dongo 15)

15. Ne̱ni Bibe̱l e mongwane̱no̱ biso̱ ná di si lee̱le̱ ńolo e?

15 Yete̱na o mabolane̱ milongwa ma bekwali, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱, nje na matilano̱, maduta to̱ sinima na mawe̱le̱no̱ ba mabola bane̱ bo̱nge̱le̱ ná ne nde o lee̱le̱ ńolo e? Mo̱ ne nde o tute̱le̱ bane̱ o be̱ne̱ diso̱ l’ekongongo e?’ Bibe̱l mo̱ ná: “Nje ye̱se̱ ye o mundi ma wase, bepuledi b’eyobo, bepuledi ba miso̱ na kumb’a longe̱, e si wu na Tete̱, e wu nde na mundi ma wase.” (1 Yohane 2:16) Betukwedi ba Bibe̱l bō̱ be timbise̱le̱ byala “kumb’a longe̱” ná “pula la lee̱le̱ ná we mweńa.” Kriste̱n i si be̱n ńo̱ng’a lee̱le̱ ńolo. I mabupe̱ nde man malea ma Bibe̱l ná: “Di si pulise̱ edub’ewolo, o kumwane̱ na ko̱no̱ne̱ mō̱ na nune̱.” (Gal. 5:26) Sibise̱ la ńolo di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di si ko̱ o lambi la nin wase la lee̱le̱ la ńolo.

“BE̱NE̱ MO̱NGE̱LE̱ MA SIBI”

16. Ońola nje di s’angame̱nno̱ be̱ kumba e?

16 Jangame̱n sa sibise̱ la ńolo ebanja ba bena be kumba ba si be̱n “mo̱nge̱le̱ ma sibi.” (Rom. 12:3) Bato be kumba be nde bato ba myambo na ba mapulise̱ edub’ewolo. Mo̱nge̱le̱ mabu na beboledi babu ba mawanea babo̱me̱ne̱ na bape̱pe̱ ndutu ponda ye̱se̱. Ba si tuko te̱ mbad’abu ńa dutea, mo̱nge̱le̱ mabu me ná ma ńama, Satan a dimse̱ so̱ṅtane̱ labu. (2 Kor. 4:4; 11:3) O mune̱ mudi, moto ńe sibise̱ la ńolo a be̱n mo̱nge̱le̱ ma sibi. A be̱n je̱ne̱ la mambo le skwe̱ jombwea mo̱me̱ne̱, a memba pe̱ ná o mbadi jita, bane̱ be bonde̱ne̱ buka mo̱. (Fil. 2:3) A bi pe̱ ná “Loba a mate̱nge̱ne̱ bakumba, nde a malee̱le̱ ba ba sibise̱ ńolo ndedi.” (1 Pet. 5:5) Ba bena ba be̱n mo̱nge̱le̱ ma sibi ba si mapula be̱ basingedi ba Yehova.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ne̱ sibise̱ la ńolo e?

17 Ná di benge be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, jangame̱n we̱le̱ man malea ma Bibe̱l o ebolo: ‘Songwa mudun a moto na bebolo bao, o bo̱te mot’a peńa.’ Nika ńe ebolo na mbale̱! Jangame̱n jokwa eyembilan a Yesu na we̱ pe̱ o bupe̱ matanga mao ná batabata. (Kol. 3:9, 10; 1 Pet. 2:21) Nde mi miwe̱n me muse̱ṅ. Di sai te̱ sibise̱ la ńolo, longe̱ lasu la mbia di mabata be̱ bonam, di masue̱le̱ jalatane̱ o mwemba, di bia pe̱ ne̱ni bolane̱ milongwa ma bekwali o internet o mbad’a bwam. Omo̱ń a me̱se̱, di mabe̱ bonam, di do̱lisane̱ pe̱ Yehova.

MWENGE 117 Bwam ede̱mo a Loba

^ par. 5 O nin we̱nge̱, je nde o wase ni londi na bato be kumba, bena ba to̱ndi nde babo̱me̱ne̱. Jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si timba ka babo̱. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea bete̱medi belalo be mabaise̱ ná di s’o̱nge̱le̱ biso̱me̱ne̱ bonde̱-ne̱ buka ne̱ni yangame̱nno̱.

^ par. 2 BETELEDI BA BYALA: Moto ńe kumba a mo̱nge̱le̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka bane̱. Moto ńe kumba a to̱ndi nde mo̱me̱ne̱. O mune̱ mudi, sibise̱ la ńolo di mongwane̱ moto o wasa bwam ba bane̱. Moto nu sibise̱ ńolo, a titi kumba, a si mo̱nge̱le̱ pe̱ to̱ ná e mweńa buka be̱se̱.

^ par. 56 BETELEDI BA MADUTA: To̱ná nun mutudu eno̱ ka ni dongame̱n o tombise̱ ekwali o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ na o die̱le̱ ebolo, e pe̱ muńe̱nge̱ o die̱le̱ ebol’a dikalo na sangise̱ Ndabo a Janea.