Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 27

Kaleni hamu diladila pandjele

Kaleni hamu diladila pandjele

“Ohandi lombwele keshe umwe womunye aha diladile kutya oku dule vamwe, ndele a kale ha diladila pandjele.” — ROM. 12:3.

EIMBILO 130 Kala ho dimine po vamwe

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Metwokumwe nOvafilippi 2:3, omolwashike hatu ka kala tu na ekwatafano liwa novanhu vakwetu ngeenge otu valininipiki?

OHATU dulika nelininipiko komafinamhango aJehova, molwaashi otu shii kutya Jehova oku shii osho sha denga mbada kufye. (Ef. 4:22-24) Elininipiko otali ke tu linyengifa tu pitife komesho ehalo laJehova ponhele yehalo letu vene, nohatu ka tala ko vakwetu ve tu dule. Osho ohashi tu kwafele tu kale tu na ekwatafano liwa naJehova nosho yo novaitaveli vakwetu. — Lesha Ovafilippi 2:3.

2. Oshike omuyapostoli Paulus a li a didilika, noshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

2 Ngeenge inatu lungama, ohatu dulu okunwefwa mo koikala yovanhu vomounyuni waSatana, ovo ve na ounhwa nove lihole vo vene. * Otashi dulika oikala ya tya ngaho ya li ya kuma Ovakriste vamwe vomefelemudo lotete O. P., nomolwaasho omuyapostoli Paulus a shangela Ovaroma a ti: “Ohandi lombwele keshe umwe womunye aha diladile kutya oku dule vamwe, ndele a kale ha diladila pandjele.” (Rom. 12:3) Paulus okwe tu lombwela tu kale hatu litale ko pandjele. Onghee hano, elininipiko otali ke tu kwafele tu kale hatu litale ko pandjele. Moshitukulwa eshi, ohatu ka konakona eenghedi dopatatu omo elininipiko tali ke tu kwafela tuha kale hatu lidiladilile pombada. Onghedi (1) ohombo, (2) oinakuwanifwa oyo tu na mehangano laJehova nosho yo (3) ngeenge tashi uya pokulongifa omakwatafano opaintaneta.

KALA HO ULIKE ELININIPIKO MOHOMBO

3. Omolwashike mohombo tashi dulika mu holoke omaupyakadi, navamwe ohava ningi po shike ngeenge a holoka po?

3 Jehova okwa tota po ohombo opo i kale odjo yehafo komushamane nomukulukadi. Molwaashi ovalihomboli inava wanenena, otashi dulika mohombo yavo mu holoke omaupyakadi. Paulus okwa popya kutya ovo tava hombola otave lietele omaupyakadi mahapu. (1 Kor. 7:28) Ovalihomboli vamwe ohava kala tava tanguna omafimbo nomafimbo, notashi dulika va fike pexulifodiladilo kutya inava ninga etokolo li li mondjila. Ngeenge ova nwefwa mo kounyuni, otashi dulika va diladile kutya eteyohombo olo ekandulepo loupyakadi. Ohava kala tava diladila unene kombinga yavo, nokudiladila okutya otava ka kala ashike va hafa ngeenge ova teya ohombo.

4. Oshike twa pumbwa okuhenuka?

4 Otwa pumbwa okuhenuka okudiladila kutya ohombo yetu itai pondola. Otwa pumbwa okukaleka momadiladilo kutya Omishangwa oda pitika ashike eteyohombo ngeenge umwe womovalihomboli okwa i moluhaelo. (Mat. 5:32) Onghee hano, ngeenge otwa shakeneke omaupyakadi oo a popiwa kuPaulus, otwa pumbwa okuhenuka ounhwa u tu diladilife kutya: ‘Mbela ohombo ei otai wanifa po ngoo eemhumbwe dange? Ohandi ulikilwa ngoo ohole oyo nda pumbwa? Mbela ohandi ka kala nda hafa ngeenge onda ka kala nomunhu umwe?’ Ngeenge ohatu lipula omapulo oo, otashi ulike kutya otu lihole fye vene. Ounongo wounyuni otashi dulika u ku lombwele u shikule omutima woye nou ninge osho tashi ku hafifa, nonande nokuli otashi dulika tashi pula okuteya ohombo yeni. Ashike ounongo wopakalunga otau tu lombwele kutya “inamu lalakanena ashike ouwa weni vene, ndele lalakaneneni yo ouwa wavakweni.” (Fil. 2:4) Jehova okwa hala u kaleke po ohombo yeni, ndele haku i teye po. (Mat. 19:6) Okwa hala u kale ho diladila tete kombinga yaye, ndele hayoye.

5. Metwokumwe nOvaefeso 5:33, omushamane nomukulukadi ove na okukala hava ungaungafana ngahelipi?

5 Omushamane nomukulukadi ova pumbwa okukala ve holafane nova fimanekafana. (Lesha Ovaefeso 5:33.) Ombiibeli oye tu lombwela tu kale hatu yandje ponhele yokupewa. (Oil. 20:35) Oukwatya ulipi tau ka kwafela ovalihomboli va kale hava fimanekafana nohava ulikilafana ohole? Osha yela kutya elininipiko. Ovashamane novakulukadi ovalininipiki ihava lalakanene ashike ouwa wavo vene, ndele ohava ‘lalakanene ouwa wavakwao.’ — 1 Kor. 10:24.

Ovalihomboli ovalininipiki ohava longele kumwe ve li ospana ponhele yokukala tava kondjifafana (Tala okatendo 6)

6. Oshike hatu lihongo kwaasho sha popiwa kuSteven naStephanie?

6 Elininipiko ola kwafela ovalihomboli vahapu Ovakriste va kale va hafa meehombo davo. Pashihopaenenwa, omushamane umwe wedina Steven okwa ti: “Ohamu longele kumwe ngeenge omu li ospana, unene tuu ngeenge ope na omaupyakadi. Ponhele yokudiladila kutya ‘oshike tashi ka kala shiwa kwaame?’ ohandi diladila kutya ‘oshike tashi ka kala shiwa kufye?’” Omukulukadi waye, Stephanie, naye ota tu kumwe naye. Okwa ti: “Kape na oo a hala okukala nomutondi waye. Ngeenge pa holoka okuhaudafana pokati ketu, ohatu kendabala okumona kutya oupyakadi otau dilile peni. Opo nee ohatu ilikana, hatu ningi omapekapeko nokupopya kombinga yao. Ponhele yokulitanaukila po, ohatu kendabala okukandula po oupyakadi.” Ngeenge ovashamane novakulukadi ova kala hava diladila pandjele otava ka mona ouwa shili.

LONGELA JEHOVA ‘NELININIPIKO’

7. Omumwatate oo a pewa oshinakuwanifwa okwa pumbwa okukala e na etaleko la tya ngahelipi?

7 Oshi li oufembanghenda kufye okulongela Jehova meenghedi omo hatu dulu. (Eps. 27:4; 84:10) Ngeenge omumwatate okwa hala okulonga shihapu mehangano laJehova, ohatu mu pandula. Ombiibeli oya ti: “Ngeenge ope na ou ta lalakanene okuninga omukulunhuongalo, okwe lihalela oshilonga shiwa.” (1 Tim. 3:1) Onghee hano, ngeenge okwa pewa oshinakuwanifwa shonhumba, okwa pumbwa okukala ha diladila pandjele. (Luk. 17:7-10) Elalakano laye nali kale okukwafela ovamwaxe nelininipiko. — 2 Kor. 12:15.

8. Oshike hatu lihongo moshihopaenenwa shaDiotrefes, Ussia naAbsalom?

8 MOmbiibeli omu na oihopaenenwa yelondwelo yovanhu vamwe ovo va li have lidiladilile pombada. Diotrefes ka li omulininipiki, okwa li “e liholele komesho” meongalo. (3 Joh. 9) Ussia okwa li a longa oshilonga osho ina lombwelwa kuJehova e shi ninge molwaashi okwa li e na ounhwa. (2 Omaf. 26:16-21) Absalom okwa li a hala okuninga ohamba, onghee okwa li te liningifa a fa e hole ovanhu opo va dule oku mu yambidida. (2 Sam. 15:2-6) Ngaashi oihopaenenwa oyo yopaMbiibeli ya ulika, Jehova oku tonde ovanhu ovo ve hole okulitumbaleka. (Omayel. 25:27) Ounhwa ohau etifa oilanduliko inyikifa oluhodi. — Omayel. 16:18.

9. Jesus okwe tu tulila po oshihopaenenwa shilipi?

9 Mepingafano noihopaenenwa yelondwelo, Jesus “nonande okwa li a fa Kalunga, ka li a diladila a kale e fike puye ile a kufe po ondodo yaye.” (Fil. 2:6) Jesus, oo e na eenghono a shikula Jehova, ka li e lidiladilila pombada. Okwa lombwela ovahongwa vaye a ti: “Keshe ou munini mokati keni oye munene e mu dule.” (Luk. 9:48) Kashi hafifa tuu okulonga pamwe novakokolindjila, ovayakuliongalo, ovakulunhuongalo novapashukilishikandjo ovo hava hopaenene elininipiko laJesus! Ngeenge otu valininipiki ohatu ka ulikila ovanhu vakwetu ohole; Jesus okwa popya kutya ovapiya vaKalunga vashili otava ka didilikwa mo omolwohole oyo hava ulikilafana. — Joh. 13:35.

10. Oto ka ninga po shike ngeenge meongalo omu na omaupyakadi nou wete kutya ovakulunhuongalo inava ungaunga nao nawa?

10 Oto ka ninga po shike ngeenge meongalo leni omu na omaupyakadi nou wete kutya ovakulunhuongalo inava ungaunga nao nawa? Ponhele yokungongota, oto dulu okuulika elininipiko mokuyambidida ovo tava kwatele komesho. (Heb. 13:17) Opo u ninge ngaho, lipula kutya: ‘Mbela omaupyakadi aa ndi wete okwa kwata ngoo moiti shili nokwa pumbwa okupukululwa? Mbela eli olo efimbo la wapala loku a yukifa? Mbela oshinakuwanifwa shange shoku a pukulula? Mbela ohandi kendabala okuxumifa komesho oukumwe meongalo ile ohandi kendabala okulitumbalekifa?’

Ovo ve lineekelelwa oinakuwanifwa ove na yo okukala ve shiivikile okudula kwavo nosho yo elininipiko (Tala okatendo 11) *

11. Metwokumwe nOvaefeso 4:2, 3, ohatu ka mona oidjemo ilipi ngeenge otwa kala hatu longele Jehova nelininipiko?

11 Jehova okwa lenga elininipiko letu shi dulife okudula kwetu, nokwa lenga oukumwe wetu shi dulife okupondola kwetu. Onghee hano, kendabala u longele Jehova nelininipiko. Ngeenge owa ningi ngaho, oto ka xumifa komesho oukumwe meongalo. (Lesha Ovaefeso 4:2, 3.) Kala we lipyakidila moukalele. Konga eenghedi omo to dulu okulongela vamwe oilonga yonhumba iwa. Kala ho yakula ovanhu aveshe, mwa kwatelwa naavo vehe na oinakuwanifwa meongalo. (Mat. 6:1-4; Luk. 14:12-14) Eshi to longo pamwe nelininipiko neongalo, vamwe itava ka didilika ashike okudula kwoye, ndele otava ka didilika yo elininipiko loye.

KALA OMULININIPIKI NGEENGE TO LONGIFA OMAKWATAFANO OPAINTANETA

12. Mbela Ombiibeli oye tu ladipika tu kale tu na ookaume? Shi yelifa.

12 Jehova okwa hala tu kale hatu hafele pamwe noilyo yomaukwaneumbo etu nosho yo nookaume ketu. (Eps. 133:1) Jesus okwa li e na ookaume vawa. (Joh. 15:15) Ombiibeli oya yelifa omauwa okukala nookaume kashili. (Omayel. 17:17; 18:24) Oye tu lombwela kutya kashi li pandunge okulitongola ko. (Omayel. 18:1) Vahapu ohava kala ve udite kutya omakwatafano opaintaneta oku li onghedi yokulikola ookaume nokuhenuka owike. Ashike otu na okukala twa lungama ngeenge hatu longifa omakwatafano a tya ngaho.

13. Omolwashike vamwe ovo hava longifa omakwatafano opaintaneta have ke lihanga ve li ovo aveke nova polimana?

13 Omakonakono oo a ningwa okwa monika kutya ovanhu vahapu ovo hava kala efimbo lihapu kointaneta nokutala osho sha tulwa ko, ohave ke lihanga ve li ovo aveke nova polimana. Omolwashike mbela? Etomheno limwe ololo kutya, luhapu ovanhu ohava tula kointaneta omafano a hoololekeka, tava ulike eemhito ditunhula odo va hafela, ookaume kavo nosho yo eenhele ditunhula odo va enda. Omunhu oo ta tale omafano a tya ngaho otashi dulika a yelekanife onghalamwenyo yaye nomafano oo a mona, notashi dulika a mone kutya monghalamwenyo oku li mo nawa ile ke shi kwete nawa. Omumwameme umwe womido 19, okwa ti: “Kanda li nda hafa eshi nda mona vamwe va li tava tyapula mexuliloshivike ofimbo ame nda li meumbo.”

14. Ongahelipi omayele Ombiibeli oo taa hangwa mu 1 Petrus 3:8 tae tu kwafele shi na sha nomakwatafano opaintaneta?

14 Oshoshili kutya omakwatafano opaintaneta otaa dulu okulongifwa nelalakano liwa, pashihopaenenwa ngaashi okukwatafana novapambele ile nookaume koye. Ndele mbela owa didilika ngoo kutya oinima oyo ovanhu hava tula kointaneta ohave i tula ko nelalakano lokulitumbaleka? Osha fa shi li ngaha kutya luhapu ohava kala va hala ovanhu va kale tava yandje elitulemo kuvo. Vamwe ohava ningi omatyekosha odino, ile eendjovo inadi koshoka di na sha nomafano avo vene ile nomafano oo a tulwa ko kuvakwao. Osho otashi kondjifafana nelininipiko nosho yo oukwao wananghali oo Ovakriste va ladipikwa va kulike. — Lesha 1 Petrus 3:8.

Ngeenge to tula sha kointaneta, mbela osho wa tula ko ohashi ulike kutya oto litumbalekifa ile ou li omulininipiki? (Tala okatendo 15)

15. Ongahelipi Ombiibeli tai dulu oku tu kwafela tu henuke okulitumbaleka?

15 Ngeenge to longifa omakwatafano opaintaneta, lipula kutya: ‘Mbela omatyekosha ange, omafano ile ouvidio ovo handi tula ko otai yandje efano la tya ngahelipi kuvakwetu? Mbela ohandi ningifa vamwe va kale va twa ondubo?’ Ombiibeli oya ti: “Oinima aishe oyo i li mounyuni, ngaashi okahalu kombelela, okahalu komesho nosho yo oikala yokuliulika inai dja kuTate, ndele oya dja mounyuni.” (1 Joh. 2:16) Ombiibeli imwe oya toloka outumbulilo “oikala yokuliulika” ya ti “oikala yokulifimanekifa.” Ovakriste kave na okukala ve udite va fimana ile va lengwa kuvamwe. Ohava shikula omayele Ombiibeli oo taa ti: “Inatu kaleni tu na ounhwa molwaashi oo hau eta omhepo yefiyafanepo nokutwilafana ondubo.” (Gal. 5:26) Elininipiko otali ke tu kwafela tu henuke omhepo younyuni yokukala tu na ounhwa ile twa fimana.

‘KALENI HAMU DILADILA PANDJELE’

16. Omolwashike tu na okuhenuka ounhwa?

16 Otwa pumbwa okukulika elininipiko, molwaashi ovo ve na ounhwa ihava “diladila pandjele.” (Rom. 12:3) Ovanhu ovo ve na ounhwa ove hole eenhamanana nokutwa eemhata. Ohave liyahameke vo vene nosho yo ovanhu vakwao omolwokudiladila kwavo neenghatu davo. Ngeenge inava lungama, ounhwa otau dulu okunwefa mo okudiladila kwavo notava dulu okutwikifwa kuSatana. (2 Kor. 4:4; 11:3) Mepingafano naasho, omunhu omulininipiki oha diladila pandjele. Oku na etaleko li li pandjele li na sha naye mwene noha kala e shii kutya vakwao ove mu dule meenghedi dihapu. (Fil. 2:3) Oku shii yo kutya “Kalunga oha katukile onghatu ovalinenepeki, ndele oha file onghenda ovalininipiki.” (1 Pet. 5:5) Ovo hava diladila pandjele inava hala Jehova a kale omutondi wavo.

17. Oshike tu na okuninga po opo tu kale ovalininipiki?

17 Opo tu kale ovalininipiki, otwa pumbwa okutula moilonga omayele Ombiibeli oo taa ti kutya “liduleni omunhu mukulu pamwe noilonga yaye, ndele tamu djala omunhu mupe.” Osho otashi ulike kutya otu na okulonga noudiinini. Otwa pumbwa okukonakona oshihopaenenwa shaJesus nokukendabala oku mu hopaenena filufilu ngaashi tashi dulika. (Kol. 3:9, 10; 1 Pet. 2:21) Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka mona ouwa muhapu. Ngeenge otwa kulike elininipiko, onghalamwenyo youkwaneumbo wetu otai ka xwepopala, ohatu ka xumifa komesho oukumwe meongalo nohatu ka shiiva nghee hatu dulu okuhenuka okulongifa omakwatafano opaintaneta monghedi inai koshoka. Naasho sha fimanenena, Jehova ote ke tu nangeka noupuna nota ka kala e tu hokwa.

EIMBILO 117 Oukwatya wouwa

^ okat. 5 Kunena, otu li mounyuni omo mu na ovanhu vahapu ve na ounhwa nove lihole vo vene. Otwa pumbwa okukala twa lungama opo tuha nwefwe mo koikala yavo. Moshitukulwa eshi ohatu ka konakona eenghedi dopatatu omo twa pumbwa okukala hatu diladila pandjele.

^ okat. 2 OMAUTUMBULILO A YELIFWA: Omunhu oo e na ounhwa oha diladila unene kombinga yaye mwene noiha diladila kombinga yavakwao. Omunhu a tya ngaho okulihole ye mwene. Mepingafano naasho, elininipiko ohali kwafele omunhu aha kale e lihole ye mwene. Ngeenge ou na elininipiko ito ka kala u na ounhwa noito ka diladila kutya owa fimana u dule ovanhu vakweni.

^ okat. 56 ESHANGELO LEFANO: Omukulunhuongalo a lenga oufembanghenda wokuyandja oshipopiwa poshoongalele, wokukwatela komesho ovamwaxe, okwa lenga yo okukwatela komesho elongekido loukalele nosho yo okuwapaleka Olupale lOuhamba.