1. Premalo Filipljanima 2:3, sar i poniznost ka pomožini amen te ovel amen šukar amalipe averencar?

AMEN ponizno šunaja e Jehova, sose haljovaja so o Jehova uvek džanela soj tano najšukar amendže (Ef. 4:22-24). Ked hijam ponizna, amen mislinaja so odova so o Jehova mangela tano považno ando odova so amen mangaja hem so avera tane pobare amendar. Ako adžahar razmislinaja, ka uživina ko šukar amalipe e Jehovaja hem amare phraljencar ki skupština. (Čitin Filipljanima 2:3.)

2. So o apostol Pavle džandža hem sostar ka vačera ko akava članko?

² Ako na pazinaja, o manuša ko sveto šaj te utičinen upro amende hem amen te ova ponosna hem sebična. * Verovatno, o hrišćanija ko prvo veko hine ki slično opasnost sose o apostol Pavle pisindža e Rimljanendže: „Phenava svakonese tumendar te na mislini pestar pobuter nego so valjani te mislini, nego neka ko po razmišljanje ovela razumno” (Rimlj. 12:3). O Pavle džandža so dži jekh mera, valjani te ovel amen samopoštovanje. Ama, i poniznost ka pomožini amen hem ponodri te mislina amendar kobor valjani. Ko akava članko, ka vačera ando trin područja ko amaro dživdipe kuri i poniznost ka pomožini amen te na mislina amendar pobuter nego so valjani. Odola područja tane: (1) amaro brak, (2) amare zaduženja ki e Jehovasi organizacija hem (3) o način sar koristinaja o društvena mreže.

3. Sose podijekh puti ko brako isi problemija hem sar disave rešinena len?

³ O Jehova osnujindža o brak, sose mangela o rom hem i romni te oven bahtale. Ama, sebepi so niko nane savršeno, podijekh puti ka pojavinen pe problemija. U stvari, o Pavle pisindža so okola kola tane ko brako ka ovel len disave pharipa (1. Kor. 7:28). Odolese so često svađinena pe, disave šaj te mislinen so nane jekh jekhese. Ako upro lende utičini akava sveto, šaj but sigate te mislinen so o razvod tano rešenje aso olenge problemija. Tegani ka mislinen soj tano najvažno sar on osetinena pe.

4. So na valjani te dozvolina?

⁴ Na isminaja te mislina so amaro brako tano promašaj. Amen haljovaja so jedino e biblijako razlog aso razvod tano preljuba (Mat. 5:32). Odolese, ked ka ovel amen problemija kotar kola o Pavle vačerdža, na valjani te dozvolina o ponos te utičini upro amende te razmislina adžahar: „Mo bračno partneri na brinini pe mandar. Na dobinava o mangipe kova zaslužinava. Šaj ka ovav bahtalo nekasa avereja.“ Ako adžahar razmislinaja, isperela so mislinaja samo amendar, a na ando amaro bračno partneri. Akale svetosi mudrost phenela: „Šun to vilo hem čer odova so tut čerela bahtalo, čak hem ako odova značini so valjani te razvedine tut.“ E Devlesi mudrost phenela: „Ma dikhen samo tumari korist, nego hem averengi korist“ (Fil. 2:4). O Jehova mangela tutar te arakhe to brak, a na te čhinave le (Mat. 19:6). Ov mangela te misline pobuter olestar, a na tutar.

5. Premalo Efešanima 5:33, sar o rom hem i romni valjani te ponašinen pe jekh jekheja?

⁵ O rom hem i romni valjani te mothoven mangipe hem poštovanje jekh jekhese. (Čitin Efešanima 5:33.) I Biblija sikavi amen te usredsredina amen ko odova so šaj te da, a na  so šaj te dobina (Dela 20:35). Koja osobina ka pomožini okolendže kola tane ko brak te mothoven mangipe hem poštovanje? O odgovor tano poniznost. O roma hem o romnja kola tane ponizna, na ka dikhen samo pi korist nego hem „averengi korist“ (1. Kor. 10:24).

6. So sikljiljan ando odova so phendže o Stiven hem i Stefani?

⁶ I poniznost pomožindža butendže te ovel len bahtalo brak. Na primer, o rom kova vičini pe Stiven, phenela: „Ako hijen tim, tumen ka čeren zajedno sa o buča, pogotovo ked avena o problemija. Umesto te razmisline ’soj tano maje najšukar?‘, tu ka razmisline ’soj tano amendže najšukar?‘“ Olesi romni, i Stefani, slično razmislini: „Niko na uživini ko odova te živini nekasa ko stalno svađini pe. Ked avela dži o nesporazum, amen pokušinaja te haljova sose alo dži o problemi. Palo odova molinaja amen, istražinaja hem vačeraja odolestar. Umesto te napadina jekh jekhe, amen napadinaja o problemi.“ O roma hem o romnja ka oven bahtale, ako na mislinena soj tane považna ando poklo bračno partneri.

7. Savo stav valjani te ovel le jekh phral ked dobini jekh zaduženje?

⁷ Amendže tani čast so šaj te služina e Jehovase ko bilo kova način (Ps. 27:4; 84:10). Ked tano jekh phral spremno te čhivel pe ko raspolaganje te čerel pobuter ki e Jehovasi organizacija, odova tano asi svako pohvala. I Biblija phenela: „Ako neko mangela te služini sar nadglednik, but šukar služba mangela“ (1. Tim. 3:1). Ama, ked dobini jekh zaduženje, ov na valjani te mislini soj tano považno ando avera (Luka 17:7-10). Umesto odova, oleso cilj valjani te ovel te služini ponizno averendže (2. Kor. 12:15).

8. So sikljovaja ando Diotref, Ozija hem Avesalom?

⁸ I Biblija vačeri ando disave manuša kola mislindže pestar pobuter nego so valjani. O Diotref na hine skromno. Ov pokušindža „te ovel prvo“ ki skupština (3. Jov. 9). Sebepi o ponos, o Ozija pokušindža te čerel nešto so o Jehova na dindža lese te čerel (2. Let. 26:16-21). O Avesalom ko lukavo način pokušindža te čhivel e narodo te zamangen le, sebepi so manglja te ovel kraljo (2. Sam. 15:2-6). Sa akala e biblijake izveštaja jasno mothovena so o Jehova na mangela ked neko rodela te ovel le posebno čast (Posl. 25:27). Sar džala o vreme, o ponos hem i ambicija ljegarena dži i propast (Posl. 16:8).

9. Savo primer ačhavdža o Isus?

⁹ Ki aver strana, o Isus na hine sar odola ponosna manuša. I Biblija phenela: „Iako hine slično sar o Devel, ov ni na pomislindža te lel oleso than, te ovel sar o Devel“ (Fil. 2:6). Iako samo o Jehova isi le pobari moć olestar, o Isus na mislini pestar pobuter nego so valjani. Ov phendža pe učenikonendže: „Ko maškaro sarinende tumende ponašini pe sar potikno, ov tano baro“ (Luka 9:48). Sebepi so o pionirija, sluge pomoćnikija, starešine hem pokrajinska nadglednikija tane ponizna sar o Isus, amendže tano blagoslov te služina olencar. O ponizna e Jehovase sluge mothovena mangipe premalo kova pendžari pe e Devlesi organizacija (Jov. 13:35).

10. So valjani te čere ako dikheja so o problemija ki skupština na rešinena pe sar valjani?

¹⁰ So valjani te čere ako ki skupština pojavini pe dijekh problemi, a tu mislineja so o starešine na rešinena le sar valjani? Umesto te žaline tut, ov ponizno hem podržin okolen kola predvodinena (Jevr. 13:17). Te bi uspineja ko odova, puč tut: „Da li o problemija kola me dikhava tane odobor bare so valjani te rešinen pe? Da li tano pravo vreme aso  odova? Da li tani odija mi buti te rešinav odola problemija? Iskreno, da li tano maje čače važno mir ki skupština ja pokušinava te čerav man sar neko koj tano but važno?“

11. Premalo Efešanima 4:2, 3, sose tano šukar ked ponizno služinaja e Jehovase?

¹¹ O Jehova pobuter cenini i poniznost nego li i sposobnost, hem o jekhipe nego li i efikasnost. Odolese, de sa tutar ponizno te služine e Jehovase. Tegani, tu ka sačuvine o mir ki skupština. (Čitin Efešanima 4:2, 3.) Ov revno ki služba. Rode ko kola načinija šaj te čere diso šukar averendže. Ov gostoljubivo premalo sarinende, ama hem premalo okola kola nane len odgovornostija ki skupština (Mat. 6:1-4; Luka 14:12-14). Dži ponizno sarađujineja e phraljencar ki skupština, avera ka dikhen te sposobnostija, ama odova soj tano považno on ka dikhen ti poniznost.

12. Da li i Biblija podstaknini amen te ovel amen amala? Objasnin.

¹² O Jehova mangela te uživine ko vreme te familijaja hem te amalencar (Ps. 133:1). O Isus hine le šukar amala (Jov. 15:15). I Biblija vačeri odolestar kobor tano šukar ked isi amen prava amala (Posl. 17:17; 18:24). Isto adžahar, phenela amendže so nane šukar te ova kokri (Posl. 18:1). But manuša mislinena so o društvena mreže tane o način sar šaj te ovel len but amala hem te na osetinen pe usamljeno. Ama, valjani te ova oprezna ked koristinaja o društvena mreže.

13. Sose disave manuša kola koristinena o društvena mreže osetinena pe usamljeno hem depresivno?

¹³ O istraživanja mothovdže so o manuša kola trošinena but vreme te dikhen o buča kola avera čhivdže ko društvena mreže, tane  ki opasnost te oven usamljena hem depresivna. Sose phenaja odova? Jekh razlog tano so o manuša ko društvena mreže čhivena o slike kotar najšukar trenutkija ko olengo dživdipe. Ko odola slike, on izgledinena najšukar, olenge amala hem thana kuri hine dičhona but šukar. Ked neko dikhela asavke šukar birime slike šaj te mislini so oleso životi tano dosadno. „Uljum zavidno“, phenela i phen koja isi la 19 berš, „ked dikhljum sar avera šukar provodinena pe aso vikendija dži me bešava čhere hem dosadno tano maje.“

14. Sar o savet andi 1. Petrova 3:8 pomožini amen te koristina o društvena mreže ko šukar način?

¹⁴ Naravno, o društvena mreže tane ki jekh strana but šukar sose pomožinena tuče te ačhove ko kontakt te porodicaja hem te amalencar. Ama, da li zapazindžan so disave manuša ko društvena mreže čhivena pe komentarija ja slike te bi avera hvalinena len? I poruka koja on mangena te bičhalen averendže tani „dikhen man, dikhen kobor tano maje šukar.“ Disave čak pisinena uvredljiva komentarija ko pekle ja averenge slike kola čhivdže ko društvena mreže. Ama, o hrišćanija nane asavke manuša. On tane podstaknime te oven ponizna hem saosećajna. (Čitin 1. Petrova 3:8.)

15. Sar i Biblija pomožini amen te na čhiva pobaro naglasak upro amende?

¹⁵ Ako koristineja o društvena mreže, puč tut: „Da li me komentarija, slike ja snimkija šaj te mothoven averendže so hvalinava man? Da li avera šaj te oven ljubomorna sebepi odova? I Biblija phenela: „Sose ništa soj tano ko sveto – i želja ando telo, i želja ando jačha hem o hvaliba e bučencar so isi amen – na avela ando Dad, nego avela ando sveto“ (1. Jov. 2:16). Ko jekh prevod andi Biblija, o izraz „hvaliba e bučencar so isi amen“ tano prevodimo sar „i želja te ove považno averendar.“ O hrišćanija nane len potreba te skreninen i pažnja upro peste. On postupinena premalo savet andi Biblija: „Ma te hvalina amen, ma te takmičina amen jekh jekheja, hem ma te zavidina jekh jekhese“ (Gal. 5:26). Ako hijam ponizna, na ka ova sar o manuša ko sveto kola tane ponosna hem kola mangena avera te mislinen soj tane on but važna.

16. Sose na valjani te ova ponosna?

¹⁶ Amen valjani te razvijina i poniznost, sose okola kola tane ponosna, pestar mislinena pobuter nego so valjani (Rimlj. 12:3). O ponosna manuša tane svadljiva hem skreninena pažnja upro peste. Olenge stavija hem delija šaj te povredinen hem olen hem averen. Ako na menjinena olengo način sar razmislinena, o Beng ka korjačeri hem ka rumini olengo um (2. Kor. 4:4; 11:3). Ki aver strana, i osoba koja tani ponizno mislini pestar kobor valjani. Oj isi la uravnoteženo hem realno mišljenje kokri pestar hem haljola so avera manuša tane ko but buča pošukar amendar (Fil. 2:3). Hem ov džanela so „o Devel suprotstavini pe okolendže soj tane ohola, a po nezasluženo šukaripe mothovi premalo ponizna“ (1. Petr. 5:5). Okola kola tane razumna na mangena o Jehova te ovel olengo neprijatelji.

17. So mora te čera te bi ačhovaja ponizna?

¹⁷ Te bi ačhovaja ponizna amen mora te primenina o savet andi Biblija kova phenela: „Huljaven i purani ličnost hem olake delija, a uraven i nevi ličnost.“ Odova rodela baro trud. Amen valjani te razmislina ando e Isuseso primer hem te da sa amendar te oponašina le so pošukar šaj (Kol. 3:9, 10; 1. Petr. 2:21). Ama, o trud ka isplatini pe. Ako razvijinaja i poniznost, amari porodica ka ovel bahtali, ka podržina o jekhipe ki skupština hem ka uspina ko šukar način te koristina o društvena mreže. Ama, soj tano najvažno ka ugodina e Jehovase hem ov ka blagoslovini amen.