1. Kako nam ponižnost pomaga, da smo v dobrem odnosu z drugimi, kot to piše v Filipljanom 2:3?

PONIŽNO se podrejamo Jehovovim merilom, saj vemo, da Jehova vedno ve, kaj je najboljše za nas. (Efež. 4:22–24) Ponižnost nas spodbuja, da Jehovovo voljo dajemo pred lastno in da gledamo na druge kot na višje od sebe. Zato smo v dobrem odnosu z Jehovom in soverniki. (Beri Filipljanom 2:3.)

2. Kaj je priznal apostol Pavel in kaj bomo obravnavali v tem članku?

² Toda če nismo previdni, lahko na nas vplivajo ljudje iz sveta, ki so ponosni in sebični. * Očitno so bili v takšni nevarnosti tudi nekateri kristjani v prvem stoletju, saj je apostol Pavel Rimljanom napisal: »Vsakemu od vas [govorim], naj o sebi ne misli več, kot je treba misliti, temveč naj o sebi misli razumno.« (Rim. 12:3) Pavel je priznal, da moramo imeti neko mero samozavesti. Vendar nam bo ponižnost pomagala, da bomo nase gledali uravnovešeno. V tem članku bomo obravnavali tri področja, na katerih nam bo ponižnost pomagala, da o sebi ne bomo imeli previsokega mnenja. Ta področja so: 1. zakonska zveza, 2. odgovornosti v Jehovovi organizaciji in 3. uporaba družbenih omrežij.

3. Zakaj v zakonu lahko pride do nesoglasij in kako se nekateri odzovejo na to?

³ Jehova je ustanovil zakonsko zvezo, da bi bila vir sreče za moža in ženo. Vendar nihče od nas ni popoln, zato v zakonu lahko pride do nesoglasij. Pravzaprav je Pavel napisal, da bodo poročeni doživljali stisko. (1. Kor. 7:28) Nekateri se nenehno prepirajo z zakoncem in morda sklenejo, da enostavno niso za skupaj. Če nanje vpliva svet, bodo hitro prišli do sklepa, da je najboljša rešitev razveza. Menili bodo, da je najpomembnejše, da si dober do sebe.

4. Česa ne smemo dovoliti?

⁴ S svojim zakonom ne bi smeli postati nezadovoljni. Zavedamo se, da je edini svetopisemski razlog za razvezo spolna nemorala. (Mat. 5:32) Ko torej v zakonu doživljaš stisko, o kateri je pisal Pavel, ne smeš dovoliti, da bi se zaradi ponosa začel spraševati: Ali so v tem zakonu zadovoljene moje potrebe? Ali sem deležen ljubezni, ki si jo zaslužim? Ali bi bil bolj srečen s kom drugim? Bodi pozoren, da bi se s takšnimi vprašanji osredotočal na sebe. Modrost tega sveta ti pravi, naj slediš svojemu srcu in delaš to, kar osrečuje tebe, tudi če to pomeni, da končaš svoj zakon. Božja modrost pa ti pravi takole: »Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« (Fil. 2:4) Jehova ne želi, da končaš svojo zakonsko zvezo, ampak da jo ohraniš. (Mat. 19:6) Želi, da misliš najprej nanj in ne nase.

5. Kako bi mož in žena morala ravnati drug z drugim glede na Efežanom 5:33?

⁵ Mož in žena bi morala drug z drugim  ravnati ljubeče in spoštljivo. (Beri Efežanom 5:33.) Sveto pismo nas uči, naj raje dajemo, kot pa prejemamo. (Apd. 20:35) Katera lastnost bo zakoncema pomagala kazati ljubezen in spoštovanje? To je ponižnost. Možje in žene, ki so ponižni, si ne prizadevajo za svojo korist, »temveč za korist drugega«. (1. Kor. 10:24)

6. Kaj si se naučil iz tega, kar sta povedala Steven in Stephanie?

⁶ Ponižnost pomaga številnim kristjanom, da so bolj srečni v zakonu. Steven, ki je poročen, pravi: »Če sta zakonca kot tim, med seboj sodelujeta, še posebej ko pride do težav. Nihče od njiju ne razmišlja, kaj je najboljše zame, ampak kaj je najboljše za naju.« Njegova žena Stephanie je podobnega mnenja. »Nihče si ne želi živeti z nasprotnikom,« pravi. »Ko pride do nesoglasja, poiščeva vzrok. Nato moliva, o tem raziščeva in se pogovoriva. Lotiva se težave, ne pa drug drugega.« Možem in ženam res koristi, če o sebi ne mislijo več, kot je treba.

7. Kakšno stališče naj bi imel brat, ko prejme večje odgovornosti?

⁷ Ne glede na to, na kakšen način služimo Jehovu, nam je to v čast. (Ps. 27:4; 84:10) Če se je brat pripravljen dati na razpolago za večje odgovornosti v Jehovovi organizaciji, je to pohvalno. Pravzaprav v Svetem pismu piše: »Če se kdo poteguje za nadzorniško službo, si želi lepega dela.« (1. Tim. 3:1) Toda ko prejme odgovornost, o sebi ne bi smel misliti več, kot je treba. (Luk. 17:7–10) Njegov cilj naj bi bil, da ponižno služi drugim. (2. Kor. 12:15)

8. Kaj se naučimo iz svarilnih zgledov Diotrefa, Uzija in Absaloma?

⁸ V Svetem pismu najdemo svarilne zglede ljudi, ki so imeli previsoko mnenje o sebi. Diotref je neskromno iskal »prvo mesto« v občini. (3. Jan. 9) Uzija je prevzetno skušal opraviti nalogo, ki mu je Jehova ni dodelil. (2. krn. 26:16–21) Absalom si je zvijačno prizadeval dobiti podporo ljudi, ker je hotel biti kralj. (2. Sam. 15:2–6) Iz teh poročil se jasno vidi, da Jehova ni zadovoljen z ljudmi, ki iščejo lastno slavo. (Preg. 25:27) Ponos in častihlepnost sčasoma vodita samo v nesrečo. (Preg. 16:18)

9. Kakšen zgled je dal Jezus?

⁹ V nasprotju s temi svarilnimi zgledi Jezus »ni nikdar, čeprav je obstajal v Božji podobi, pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu«. (Fil. 2:6) Jezus, ki je po položaju takoj za Jehovom, o sebi ne misli več, kot je treba. Svojim učencem je rekel: »Kdor se namreč med vsemi vami vede kot majhen, ta je velik.« (Luk. 9:48) Sodelovati s pionirji, strežnimi služabniki, starešinami in okrajnimi nadzorniki, ki posnemajo Jezusovo ponižnost, je res velik blagoslov! Ponižni Jehovovi služabniki prispevajo k ljubečemu duhu, ki je značilen za Božjo organizacijo. (Jan. 13:35)

10. Kaj bi moral narediti, če meniš, da se težave v občini ne rešujejo pravilno?

¹⁰ Kaj pa, če je videti, da so v občini težave, in meniš, da jih starešine ne rešujejo pravilno? Namesto da bi se pritoževal, ponižno podpri tiste, ki vodijo. (Heb. 13:17) Pri tem ti bo pomagalo, če se boš vprašal: Ali so težave, ki jih vidim, res tako velike, da jih je treba odpraviti?  Ali je zdaj pravi čas, da se jih reši? Ali je to moja odgovornost? Ali si res prizadevam za enotnost ali pa si prizadevam, da bi bil videti pomemben?

11. Kaj dobrega dosežemo, če ponižno služimo Jehovu, kot to piše v Efežanom 4:2, 3?

¹¹ Jehovu je enotnost bolj pomembna kot učinkovitost in ponižnost bolj kot sposobnosti. Zato se kar najbolj potrudi, da bi ponižno služil Jehovu. Tako boš prispeval k enotnosti v občini. (Beri Efežanom 4:2, 3.) Marljivo oznanjuj. Išči priložnosti, da služiš drugim z dobrimi deli. Bodi gostoljuben do vseh, tudi do tistih, ki nimajo odgovornosti v občini. (Mat. 6:1–4; Luk. 14:12–14) Ko ponižno sodeluješ z občino, drugi ne bodo videli samo tvojih sposobnosti, ampak tudi to, da si ponižen.

12. Ali nas Sveto pismo spodbuja, da bi imeli prijatelje? Pojasni.

¹² Jehova nas je ustvaril tako, da uživamo v prijetni družbi prijateljev in družinskih članov. (Ps. 133:1) Jezus je imel dobre prijatelje. (Jan. 15:15) Sveto pismo opisuje, kako nam koristi to, da imamo prave prijatelje. (Preg. 17:17; 18:24) Pove nam tudi, da ni dobro, da se osamimo. (Preg. 18:1) Številni menijo, da so družbena omrežja rešitev za to, da dobiš veliko prijateljev in da nisi osamljen. Vendar moramo biti pri takšnem komuniciranju z drugimi previdni.

13. Zakaj so nekateri, ki uporabljajo družbena omrežja, osamljeni in potrti?

¹³ Raziskave so odkrile, da se ljudje, ki  porabijo veliko časa za pregledovanje objav na družbenih omrežjih, na koncu morda počutijo osamljene in potrte. Zakaj? Eden od možnih razlogov je ta, da ljudje na družbenih omrežjih pogosto objavljajo fotografije, ki prikazujejo pomembne dogodke v njihovem življenju, ter najboljše fotografije njih samih, njihovih prijateljev in vznemirljivih krajev, ki so jih obiskali. Nekdo, ki gleda te fotografije in jih primerja s svojim življenjem, morda sklene, da je njegovo življenje povsem običajno, celo dolgočasno. »Ko sem videla, kako se drugi zabavajo ob koncih tedna, jaz pa se doma dolgočasim, sem postala nesrečna,« priznava 19-letna kristjanka.

14. Kako nam svetopisemski nasvet iz 1. Petrovega 3:8 pomaga glede uporabe družbenih omrežij?

¹⁴ Seveda so družbena omrežja lahko tudi koristna. Omogočajo nam na primer, da smo v stiku z družinskimi člani in prijatelji. Toda ali si opazil, da nekateri objavljajo na družbenih omrežjih zato, da bi jih drugi občudovali? Videti je, kot da želijo sporočiti »Poglej me«. Nekateri celo objavljajo žaljive in opolzke komentarje ob fotografijah, ki jih objavijo sami ali drugi. Tudi to je v nasprotju s ponižnostjo in tem, da čutimo z bližnjim, k čemur smo kristjani spodbujeni. (Beri 1. Petrovo 3:8.)

15. Kako nam Sveto pismo lahko pomaga, da ne bi imeli želje po pomembnosti?

¹⁵ Če uporabljaš družbena omrežja, se vprašaj: Ali s komentarji, fotografijami ali videoposnetki, ki jih objavim, dajem vtis, da se hvalim? Ali z njimi pri drugih vzbujam zavist? V Svetem pismu piše: »Nič od tega, kar je v svetu – želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta.« (1. Jan. 2:16) V nekem svetopisemskem prevodu se besedna zveza »bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev« prevaja z »želja po tem, da bi bili videti pomembni«. Kristjani nimamo želje, da bi bili pomembni  ali da bi nas drugi občudovali. Upoštevamo namreč svetopisemski nasvet: »Ne postanimo samoljubni in ne izzivajmo drug drugega k tekmovanju, niti drug drugemu ne zavidajmo.« (Gal. 5:26) Ponižnost nam bo pomagala, da ne bomo posnemali ponosnih ljudi v svetu, ki želijo, da bi jih drugi občudovali.

16. Zakaj ne bi smeli biti ponosni?

¹⁶ Ponižnost moramo razvijati zato, ker ljudje, ki so ponosni, niso razumni. (Rim. 12:3) Takšni ljudje so prepirljivi in sebični. S svojim razmišljanjem in dejanji velikokrat povzročijo bolečino sebi in drugim. Če ne bodo začeli razmišljati drugače, bo Satan zaslepil njihov um in pokvaril njihove misli. (2. Kor. 4:4; 11:3) Toda ponižen človek je razumen. Nase gleda uravnovešeno in razumno ter priznava, da so drugi v mnogih pogledih boljši od njega. (Fil. 2:3) Poleg tega ve, da »Bog ošabnim nasprotuje, ponižnim pa izkazuje nezasluženo dobrotljivost«. (1. Pet. 5:5) Tisti, ki so razumni, ne želijo, da bi Jehova postal njihov nasprotnik.

17. Kaj moramo delati, da bi ostali ponižni?

¹⁷ Da bi ostali ponižni, moramo upoštevati svetopisemski nasvet: »Slecite staro osebnost z njenimi dejanji vred in si oblecite novo.« Za to je potreben trud. Premišljevati moramo o Jezusovem zgledu in ga čim bolj natančno posnemati. (Kol. 3:9, 10; 1. Pet. 2:21) Takšen trud je poplačan. Če razvijamo ponižnost, imamo boljše družinsko življenje, prispevamo k enotnosti v občini in vemo, kako primerno uporabljati družbena omrežja. Najpomembnejše pa je to, da nas blagoslavlja in odobrava Jehova.