1. Nɔ mìzan nyɔgbe “nyɔnɔnwi” ɖe, nyi nu mìjikɔ axo nuxu soɔ?

“LÉ ÈWƐ yí kpɔ nyɔnɔnwi lɔɔ?” “Wohɛn eo le nyɔnɔnwi lɔ mɛ yɔa?” “Èle nyɔnɔnwi lɔ mɛ yɛ ɖe, ewa exwe nɛniɔ?” Taŋfuin mɛɖewo biɔ enyɔ cɛwo eo se alo èbiɔ mɛbuwo se ahan kpɔ. Nɔ mìzan nyɔgbe “nyɔnɔnwi” ɖe, nyi nu mìjikɔ axo nuxu soɔ? Mìzinni nɔ mìjikɔ axo nuxu so mìwo jixɔse, lé mìsɛnkɔ Mawu do koɖo lé mìnɔkɔ agbe do nu. Mɛ ciwo yí le “nyɔnɔnwi lɔ” mɛ nya enu ciwo yí Bibla kpla mì yí gbenɔnɔ agbe esɔnɔ koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo. Eyi taɖo wogbe ŋsukankan nukplakpla ciwo ŋsusɛnsɛnhawo kplanɔ yí ci wole le Satana xexe cɛ mɛ can ɔ, wokpɔkɔ jijɔ le agbemɛ.—Ʒan 8:32.

2. Sɔ koɖo Ʒan 13:34, 35 ɖe, nyi yí nyi enu ŋkɔtɔ ci yí atɛnŋ adɔn mɛɖe va nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ?

² Nyi yí nyi enu ŋkɔtɔ ci yí dɔn eo va nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ? Etɛnŋ nyi Yehowa sɛntɔwo gbenɔnɔ nywi yí jɔ ji nɔ eo. (1 Piɛ 2:12) Alo etɛnŋ nyi lé wolɔnnɔ amɛ do yí kpe nɔ eo. Ŋkɔtɔ ci mɛɖewo va bɔbɔɔ, wodo jeshi lɔnlɔn ci yí le nɔviwo mɛ sɔwu enyɔ ci wonu le kplɔnta. Ecɛ dejiŋ nɔ mì o, ɖo Yesu nu mɔ lɔnlɔn ci yí le ye dokplɔtɔwo mɛ yí woakpɔ asɔ do jeshi wo. (Hlɛn Ʒan 13:34, 35, NWT.) Vɔ gbɔxwe mìaɖo xɔse sɛnŋ ɔ, mìɖo awa ŋɖewo kpi.

3. Nɔ mìcu mìwo xɔse do lɔnlɔn ci yí le nɔviwo gblamɛ ɖekɛ ji ɖe, nyi yí atɛnŋ ajɔɔ?

³ Denyi Kristotɔwo lɔnlɔn ci yí le Mawu mɛwo gblamɛ ɖekɛ ji yí mìacu mìwo xɔse do o. Nyi yí taɖoɔ? Sɔɛ mɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe, etɛnŋ nyi hamɛmɛshinshin alo  emɔɖetɔ yí wa nuvɔn gangan ɖe. Alo nɔvi ɖe wa enuvevi ɖe koɖo eo. Alo mɛɖe tɛnŋ trɔ xɔsegbetɔ yí atɔ nunu mɔ denyi nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí yewole o. Nɔ enu cɛ han ɖe jɔ ɖe, àlɔn yí ado fɔbli eo yí nami Yehowa sɛnsɛn a? Nukplamu lɔ yí nyi mɔ: Nɔ èkpɔ do enu ci mɛbuwo wanɔ ɖekɛ nu yí ɖo xɔse do Mawu nu yí denyi ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ ji ècu ao xɔse doɔ, dasɛnŋ o. Denyi enu flafla ɖewo shigbe seseleanmɛ ɖekɛ ji yí àcu ao xɔse do o, vɔ èɖo acui do gɔnmɛsese sɛnŋsɛnŋ ji. Èɖo ana kankandoji eoɖeki mɔ enu ci Bibla kpla so Yehowa nu nyi nyɔnɔnwi.—Rɔm. 12:2.

4. Sɔ koɖo Matie 13:3-6, 20, 21 ɖe, nyi yí mɛɖewo wanɔ nɔ wodo go cukaɖawoɔ?

⁴ Yesu nu mɔ mɛɖewo axɔ nyɔnɔnwi lɔ “koɖo jijɔ,” vɔ nɔ wodo go cukaɖawoɔ, wowo xɔse aku. (Hlɛn Matie 13:3-6, 20, 21.) Taŋfuin wodenya mɔ mɛ ciwo yí kplɔnɔ Yesu do can donɔ go cukaɖawo o. (Mt. 16:24) Alo wotɛnŋ bui mɔ Mawu aɖe cukaɖa lɔwo si nɔ yewo yí yewoale vovomɛ tɛgbɛɛ. Vɔ nɔ mìkpɔtɔ le xexe vwin cɛ mɛɔ, cukaɖa dadɛn o. Ŋɖewo tɛnŋ trɔ le mìwo gbemɛ ci yí ana mɔ mìdagbekpɔnɔ jijɔ shigbe lé mìji do nɛ o.—Eha. 6:6; Ŋun. 9:11.

5. Lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔtɔ dadasɛ mɔ yewokando ji mɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí yewoleɔ?

⁵ Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔtɔ dadasɛ mɔ yewokando ji mɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí yewole. Nyi yí taɖo mìnu ahan ɔ? Ðo nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe wa enuvevi koɖo wo alo wa enu dakpu ɖe can ɔ, wowo xɔse degbɔnɔjɔ o. (Eha. 119:165) Nɔ wodo go cukaɖa duuɔ, wowo xɔse sɛnnɔŋ, degbɔnɔjɔ o. (Ʒaki 1:2-4) Lé àwɛ ado ŋsɛn ao xɔse nɔ asɛnŋ ahan ɔ?

6. Nyi ji exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nukplaviwo cu wowo xɔse doɔ?

⁶ Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nukplaviwo cu wowo xɔse do enujejeshi ci yí so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ koɖo Yesu Kristo nukplakpla ciwo yí nyi “nyɔnɔnwi ci yí le Eŋɛnywi” lɔ mɛ ji. (Gal. 2:5) Nyɔnɔnwi lɔ yí nyi ŋɖekpokpui ci mìwo Kristotɔwo xɔ se, Yesu tafɛn vɔnsa lɔ koɖo yi fɔnfɔnsoku can le mɛ. Apotru Pɔlu kando ji mɔ nukplakpla cɛwo nyi nyɔnɔnwi. Nyi yí taɖo mìnu ahan ɔ? Ðo ézan Enuŋwlɛŋwlɛwo yí sɔ danasɛ nɔ amɛwo mɔ “Kristo ɖo a ku, yí Á fɔn so ekumɛ.” (Edɔ. 17:2, 3) Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nukplaviwo lɔn do nukplakpla lɔwo ji yí kando gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji mɔ, yɛakpedo yewo nu yí yewoamɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Wowa numɛkuku yí kando ji mɔ nukplakpla lɔwo so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ. (Edɔ. 17:11, 12; Ebre. 5:14) Wodecu wowo xɔse do seselelanmɛwo ɖekɛ ji o. Gbesɔ kpe niɔ, denyi jijɔ ci wokpɔnɔ nɔ wonɔ ju koɖo wowo kpena xɔsetɔwo ɖekɛ yí na wosɛn Yehowa o. Vɔ wocu wowo xɔse do “enujejeshi adodwitɔ ci yí kudo Mawu nu” ji.—Kol. 1:9, 10, NWT.

7. Lé xɔse ci mìɖo do Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔwo nu akpedo mì nu doɔ?

⁷ Nyɔnɔnwi ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ detrɔ o. (Eha. 119:160) Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe je agɔ do mì alo wa nuvɔn gangan ɖeɔ, nyɔnɔnwi lɔwo detrɔ o. Ahanke nyɔnɔnwi lɔwo detrɔ nɔ mìdo go cukaɖawo nɛ. Eyi taɖo, mìɖo ajeshi Bibla nukplakplawo nywiɖe yí akando ji mɔ wonyi nyɔnɔnwi. Xɔse sɛnŋ ci mìɖo do Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔwo nu alé mì do  te le tetekpɔwo hwenu, shigbe lé sege lénɔ tɔjihun do te nɔ jihɔn gangan xokɔ le axu ji nɛ. Lé àwɛ ado ŋsɛn kankandoji ci èɖo do nyɔnɔnwi lɔ nuɔ?

8. Shigbe lé eze le 2 Timɔte 3:14, 15 mɛ nɛ ɖe, lé Timɔte wɛ yí kando ji mɔ yekpɔ nyɔnɔnwi lɔɔ?

⁸ Timɔte kando ji mɔ yekpɔ nyɔnɔnwi lɔ. Lé ewɛ yí kando jiɔ? (Hlɛn 2 Timɔte 3:14, 15.) Enɔlɔ koɖo mamalɔ yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ciwo yí kpla “Enuŋwlɛŋwlɛ Kɔkwɛ” lɔwo yi. Vɔ kankandoji li mɔ yiŋtɔ gbezan gamɛ yí je agbla kpla Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo. Eyi taɖo “e nya mɔ nukplamu lɔwo nyi nyɔnɔnwi.” Yi goduɔ, Timɔte, enɔlɔ koɖo mamalɔ vajeshi Kristotɔwo nukplakplawo. Kankandoji li mɔ lɔnlɔn ci yí le Yesu dokplɔtɔwo mɛ wa dɔ do Timɔte ji yí eji veviɖe mɔ yeado ha koɖo wo yí agbekpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu le hamɛ lɔ mɛ. (Fili. 2:19, 20) Ele ahan gan, denyi lɔnlɔn ci eɖo nɔ amɛwo ji yí ecu yi xɔse do o, vɔ Bibla nukplamuwo ji yí ecui do. Ecɛ na eji veviɖe mɔ yeanyi Yehowa xlɔ. Eo can èɖo akpla Bibla keŋ aɖo kankandoji do enu ciwo ekpla mì so Yehowa nu.

9. Nyɔnɔnwi vevi amɛtɔn ciwo ji èɖo akandoɔ?

⁹ Nɔ àtɔɛ jiɔ, èɖo akando nyɔnɔnwi vevi amɛtɔn ɖekawo ji. Ŋkɔtɔ, èɖo akando ji mɔ Yehowa Mawu yí wa enuwo pleŋ. (Hun. 3:14, 15; Ebre. 3:4; Enyɔ. 4:11) Evetɔ, èɖo akando ji mɔ Mawu gbɔ yí eŋɛdu ci yí le Bibla mɛ nɔ agbetɔwo so. (2 Tim. 3:16, 17) Yí amɛtɔntɔ, èɖo akando ji mɔ Yehowa xoca yi sɛntɔwo yí wonyi habɔbɔ ɖeka ci Kristo nyi eta nɔ, wowo yí nyi Yehowa Kunuɖetɔwo. (Ezai 43:10-12; Ʒan 14:6; Edɔ. 15:14) Denyi enu ciwo pleŋ yí le Bibla mɛ yí àjeshi gbɔxwe akando gɔnmɛjeje nukplakpla cɛwo ji o. Ao tajinu yí ɖo anyi mɔ yeazan ye “tamɛbubuŋsɛn” keŋ akando ji mɔ yekpɔ nyɔnɔnwi lɔ.—Rɔm. 12:1, NWT.

10. To vo nɔ nyɔnɔnwi lɔ jejeshi ɖe, nyi mìɖo ale gbesɔsɔ awaɔ?

¹⁰ Nɔ èkando nyɔnɔnwi vevi ciwo yí kudo Mawu, Bibla koɖo Mawu sɛntɔwo nu jiɔ, èɖo ale gbesɔsɔ azan Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí asɔ kpedo mɛbuwo nu nɔ wowo can akando wo ji. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìwo gbanleamɛji enyi mɔ mìakpla nyɔnɔnwi lɔwo mɛ ciwo yí aɖo to mì. * (1 Tim. 4:16) Nɔ mìtekpɔ mɔ mìakpedo mɛbuwo nu woakando Bibla mɛ nyɔnɔnwiwo jiɔ, xɔse ci mìɖo do nyɔnɔnwi lɔwo nu agbesɛnŋ doji.

11. Kpɔwɛ ci apotru Pɔlu ɖo nɔ mì le enukplakpla amɛwo mɛɔ?

¹¹ Ci apotru Pɔlu kpla nu amɛwoɔ, éna wo kpeɖoji nɔ “wo a kando Yesu nyɔwo lɔ ji. É zan Moizi Se koɖo Mawunyɔnuɖɛtɔwo Nuŋwlɛŋwlɛwo.” (Edɔ. 28:23) Lé mìatɛnŋ asran Pɔlu do nɔ mìkplakɔ nyɔnɔnwi lɔ amɛwoɔ? Denyi enyɔ ci Bibla nu yí mìakpla wo kpoŋ o. Mìɖo akpedo mìwo Bibla nukplaviwo nu nɔ woabu tamɛ kpɔ nywiɖe so enu ciwo yí wokplakɔ nu keŋ ate gogo Yehowa. Mìji mɔ woaxɔ nyɔnɔnwi lɔ, denyi lɔnlɔn ci wokpɔkɔ le mì mɛ taɖo yɔ o, vɔ woakando ji mɔ enu ciwo yí yewokplakɔ so Mawu amɛlɔntɔ lɔ nu nyi nyɔnɔnwi.

12-13. Lé jilawo atɛnŋ akpedo wowo viwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ doɔ?

¹² Jilawo, kankandoji li mɔ míjikɔ mɔ yewo viwo anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Mítɛnŋ kpɔɛ mɔ nɔ woɖo exlɔ nywiwo le hamɛ lɔ mɛɔ, ana woayi ŋkɔ le gbɔngbɔnmɛ. Vɔ míwo viwo ʒan nubu wu exlɔ nywiwo ɖoɖo gbɔxwe akando ji mɔ yewokpɔ nyɔnɔnwi lɔ. Wowoŋtɔwo ɖo anyi exlɔ koɖo Mawu yí akando ji mɔ enu ci Bibla kpla mì nyi nyɔnɔnwi.

¹³ Gbɔxwe jilawo akpla nyɔnɔnwi ciwo yí kudo Mawu nu wowo viwoɔ, wowoŋtɔwo ɖo akplanɔ Bibla nywiɖe keŋ aɖo kpɔwɛ nɔ wo. Woɖo azan gamɛ abunɔ tamɛ kpɔ so enu ci wohlɛn nu. Eyi gbɔxwe woatɛnŋ akpla wowo viwo nɔ wowo can awɛni ahan. Woɖo azannɔ mìwo Bibla kplakpla dɔwanuwo asɔ kpla nu koɖo wowo viwo shigbe lé wokplanɔ nu koɖo Bibla nukplaviwo nɛ. Nɔ wowɛni ahan ɔ, woakpedo wowo viwo nu woalɔn Yehowa yí akando “hwashi ŋɖɛnyatɔ koɖo egbejinɔtɔ” ci yí nyi emɔ ci ji eto yí nakɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu mì ji. (Mt. 24:45-47, NWT) Jilawo, denyi gɔnmɛjeje nuwo ɖekɛ míakpla míwo viwo o. Míkpedo wo  nu woakpla “Mawu nuwlawlawo do citocito tɔxu,” sɔgbe koɖo exwe koɖo nujikpekpe ci yí le wo shi keŋ nɔ wowo xɔse asɛnŋ.—1 Kor. 2:10.

14. Nyi yí taɖo mìɖo akpla Bibla mɛ nyɔnuɖɛwoɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Àtɛnŋ aɖe nyɔnuɖɛ cɛwo mɛa?” hɛnnɛ)

¹⁴ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo nyi akpaxwe vevi ciwo yí kpedo mì nu le Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí mìɖo xɔse sɛnŋ do Yehowa nu. Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ciwo yí do ŋsɛn ao xɔseɔ? Taŋfuin àtɛnŋ ayɔ enyɔnuɖɛ ciwo yí kudo “ŋkeke vɔvɔwo” nu. (2 Tim. 3:1-5; Mt. 24:3, 7) Vɔ, enyɔnuɖɛ bu ciwo yí vamɛ vayi yí atɛnŋ ado ŋsɛn ao xɔseɔ? Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ adre lé enyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli eta 2 alo eta 11 mɛ vamɛ do vayi koɖo lé evakɔmɛ do le egbɛmɛa? * Nɔ ècu ao xɔse do Bibla jiɔ, anɔ sɛnsinɖe. Mìasɔ mìwo nɔvi ciwo woci yumɛ nɔ veviɖe le Allemagne le Xexemɛhwa amɛvetɔ mɛ kpɔwɛ. Wodemɔŋje Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ciwo yí kudo ŋkeke vɔvɔwo nu gɔnmɛ nywiɖe o, vɔ woɖo xɔse sɛnŋ do Mawu Nyɔ lɔ nu.

15-17. Lé Bibla kplakpla do ŋsɛn mìwo nɔvi ciwo Nazi cɛkpakpa lɔ ci yumɛ nɔ doɔ?

¹⁵ Wocu nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu kotokun nɛniɖe do funtrenamɛ gakpamɛ le Nazi cɛkpakpa lɔ hwenu. Yehowa Kunuɖetɔwo nu venɔ Hitler koɖo SS sɔjawoga ci yí tɔ mɔ Heinrich Himmler nu sugbɔ. Shigbe lé nɔvinyɔnu ɖeka nui nɛɔ, Himmler nu nɔ nɔvinyɔnu ciwo wocu do efuntrenamɛ gakpa ɖeka mɛ mɔ: “Yehowa míwo tɔ tɛnŋ kpa cɛ le jeŋkwimɛ, vɔ mìwo yí kpa cɛ le nyigban ji lɛ! Mìakpɔ mɛ ci yí aɖu ji le mìwo koɖo míwo mɛ!” Nyi yí kpedo Yehowa sɛntɔwo nu yí wokpɔtɔ nɔ gbejiɔ?

¹⁶ Bibla Nukplaviwo nya mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ tɔ acɛ kpakpa so exwe 1914 mɛ. Eyi taɖo, yumɛcici sɛnŋsɛnŋ ci yí va wo ji dekpaca wo o. Vɔ Yehowa sɛntɔwo  kando ji mɔ agbetɔwo cɛkpakpa ɖekɛ datɛnŋ aɖo te Mawu tamɛɖoɖo o. Hitler datɛnŋ aɖo te sɛnsɛn adodwitɔ lɔ alo aɖo acɛkpakpa ɖe ci yí asɔ koɖo Mawu Fyɔɖuxu lɔ o. Mìwo nɔviwo kando ji mɔ nɔ Hitler wa ɖe keke can ɔ, yi fyɔɖuxu lɔ ajuin dandandan.

¹⁷ Enu ciwo ji mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu lɔwo ɖo kankandoji sɛnŋ do nyi nyɔnɔnwi. Le exwe ɖewo goduɔ, Nazi cɛkpakpa lɔ juin yí Heinrich Himmler ci yí nu sa mɔ, “mìwo yí kpa cɛ le nyigban ji lɛ,” shi ju keŋ ahwlɛn yi gbe gan. Ci ele eju jiɔ, édo go nɔviŋsu Lübke ci wole do gakpamɛ sa, énya mɔ Yehowa Kunuɖetɔ yí enyi. Himmler caka le yiɖeki mɛ yí biɔ nɔviŋsu Lübke se mɔ: “Eeh, Bibla Nukplavi cɛ, lé nuwo yikɔ do yɛɔ?” Nɔviŋsu Lübke ɖe mɛ ni mɔ Yehowa Kunuɖetɔwo nya xoxoxo mɔ Nazi cɛkpakpa lɔ ajuin yí woajo yewo. Himmler nu enyɔ dɔndɔnwo so Yehowa Kunuɖetɔwo nu sa. Vɔ ecɛyɛɔ, degbenya nyɔ ci anu o. Dejinjin o, éwu yiɖeki. Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Enu ciwo mìkpla le Bibla mɛ koɖo enyɔnuɖɛwo can, atɛnŋ ado ŋsɛn xɔse ci mìɖo do Mawu nu yí ana mìanɔ te goguiɖe le yumɛciciwo hwenu.—2 Piɛ 1:19-21.

18. Shigbe lé eze le Ʒan 6:67, 68 mɛ nɛ ɖe, nyi yí taɖo mìʒan “enujejeshi adodwitɔ koɖo nugɔnmɛsese blebu” ci nu Pɔlu ŋwlɛ nu soɔ?

¹⁸ Mìɖo alɔnnɔ amɛ gbɔxwe adasɛ mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo. Vɔ mìʒan “enujejeshi adodwitɔ koɖo nugɔnmɛsese blebu” hɛnnɛ. (Fili. 1:9, NWT) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, ana “mì da gbe nyi amɛ ciwo yí trɔ wowoɖekiwo shigbe lé etɔ blanɔ tɔjihun ɛnɛ o. Mì da kplɔ enukplamu ci mì se le amɛflutɔwo” alo xɔsegbetɔwo gbɔ do o. (Efe. 4:14) Ci Yesu dokplɔtɔ sugbɔ trɔ gbeɖi ɖɛɔ, apotru Piɛ nu koɖo kankandoji nɔ Yesu mɔ: “È ɖo agbe mavɔmavɔ nyɔwo.” (Hlɛn Ʒan 6:67, 68.) Hwenɔnuɔ, Piɛ dese enyɔ ci Yesu nu pleŋ gɔnmɛ o, gan énɔ gbeji, ɖo éjeshi nyɔnɔnwi ci yí kudo Kristo nu. Eo can, àtɛnŋ ado ŋsɛn kankandoji ci èɖo do Bibla nukplakplawo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, ao xɔse akpɔtɔ asɛnŋ le tetekpɔwo hwenu yí natɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo xɔse hɛnnɛ.—2 Ʒan 1, 2.