1. Kaj mislimo z izrazom »resnica«?

»KAKO si spoznal resnico?« »Ali si bil vzgojen v resnici?« »Kako dolgo si že v resnici?« Verjetno te je že kdo vprašal kaj takega ali pa si ti postavil komu katero od teh vprašanj. Kaj mislimo z izrazom »resnica«? Običajno želimo z njim označiti naše verovanje ter naš način čaščenja in življenja. Posamezniki, ki so »v resnici«, vedo, kaj uči Sveto pismo, in živijo po načelih, ki so v njem zapisana. Zato so se osvobodili verskih laži in uživajo najboljše življenje, ki ga lahko imajo nepopolni ljudje. (Jan. 8:32)

2. Kaj morda posameznika sprva pritegne k resnici, kot to piše v Janezu 13:34, 35?

² Kaj te je sprva pritegnilo k resnici? Morda je bilo to lepo vedenje Jehovovega ljudstva. (1. Pet. 2:12) Ali pa je bila to ljubezen, ki jo Priče kažejo do drugih. Mnogim, ki so prvič obiskali shod, ni ostalo najbolj v spominu to, kar je bilo rečeno z odra, ampak ljubezen, ki so jo občutili. To nas ne preseneča, saj je Jezus rekel, da se bo njegove učence prepoznalo po medsebojni ljubezni. (Beri Janez 13:34, 35.) Toda da bi imeli močno vero, potrebujemo še nekaj več.

3. Kaj se lahko zgodi, če tvoja vera v Boga temelji le na krščanski ljubezni, ki jo kažejo naši soverniki?

³ Naša vera ne bi smela temeljiti le na krščanski ljubezni, ki je med Božjim ljudstvom. Zakaj? Denimo, da sovernik,  morda celo starešina ali pionir, stori hud greh. Kaj pa, če te brat ali sestra prizadene? Ali pa morda kdo postane odpadnik in trdi, da ne učimo resnice. Ali se boš spotaknil in prenehal služiti Jehovu, če se zgodi kaj takega? Pouk je naslednji: Če bi tvoja vera v Boga temeljila samo na tem, kako ravnajo drugi, ne pa na tvojem odnosu z Jehovom, ne bi bila trdna. Pri gradnji svoje vere ne bi smel uporabljati le mehkih materialov, kot so občutki in čustva, ampak tudi trde, kot so dejstva in logika. Prepričati se moraš, da je v Svetem pismu zapisana resnica o Jehovu. (Rim. 12:2)

4. Kako na vero nekaterih vplivajo preizkušnje, kot to piše v Mateju 13:3–6, 20, 21?

⁴ Jezus je rekel, da bodo nekateri »z veseljem« sprejeli resnico, vendar bo njihova vera v preizkušnjah oslabela. (Beri Matej 13:3–6, 20, 21.) Morda niso razumeli, da bodo tisti, ki sledijo Jezusu, doživljali težave in stiske. (Mat. 16:24) Mogoče pa so menili, da kot kristjani ne bodo imeli nobenih težav, ampak le blagoslove. Toda v današnjem svetu lahko pričakujemo probleme. Okoliščine se lahko spremenijo, zaradi česar morda začasno izgubimo veselje. (Ps. 6:6; Prid. 9:11)

5. Kako večina naših sovernikov dokazuje, da so prepričani, da imajo resnico?

⁵ Večina naših bratov in sester dokazuje, da so prepričani, da imajo resnico. Zakaj lahko to rečemo? Njihovo prepričanje ne oslabi, tudi če jih kdo od sovernikov prizadene ali se zaplete v nekrščansko vedenje. (Ps. 119:165) Njihova vera je z vsako preizkušnjo močnejša, ne pa šibkejša. (Jak. 1:2–4) Kako lahko razviješ takšno močno vero?

6. Na čem je temeljila vera učencev v prvem stoletju?

⁶ Učenci v prvem stoletju so gradili svojo vero na »resnici dobre novice« oziroma na spoznanju iz Svetih spisov in naukih Jezusa Kristusa. (Gal. 2:5) K tej resnici spada vse, kar verjamemo kristjani, tudi dejstva o Jezusovi odkupni žrtvi in njegovem vstajenju. Apostol Pavel je bil prepričan, da so ti nauki resnični. Zakaj? Ker je »s sklicevanjem na to, kar je napisano« v Svetih spisih, »dokazoval, da je Kristus moral trpeti in vstati od mrtvih«. (Apd. 17:2, 3) Učenci v prvem stoletju so sprejeli te nauke in se zanašali na svetega duha, da jim je pomagal razumeti Božjo Besedo. Prepričali so se, da imajo ti nauki podlago v Svetih spisih. (Apd. 17:11, 12; Heb. 5:14) Njihova vera ni temeljila le na občutkih in čustvih. Tudi Jehova niso častili samo zato, ker so se dobro počutili v družbi sovernikov. Njihova vera je temeljila na »točnem spoznanju o Bogu«. (Kol. 1:9, 10)

7. Kako nam bo vera v svetopisemske resnice pomagala?

⁷ Resnice iz Božje Besede se ne spreminjajo. (Ps. 119:160) Ne spremenijo se niti takrat, ko nas sovernik užali ali zagreši hud greh. Prav tako se ne spremenijo, ko doživljamo stiske. Zato moramo zelo dobro poznati svetopisemske nauke in biti prepričani, da so resnični. Naša trdna vera, ki temelji na svetopisemskih resnicah, nam bo podobno kot sidro, ki drži ladjo med nevihto, pomagala, da bomo v času preizkušenj ostali stabilni. Kako se lahko povsem prepričaš, da imaš resnico?

8. Kako se je Timotej prepričal, da ima resnico, glede na to, kar piše v 2. Timoteju 3:14, 15?

⁸ Timotej je bil prepričan, da ima resnico. Zakaj? (Beri 2. Timoteju 3:14, 15.) Njegova mati in babica sta bili prvi, ki sta ga poučevali o »Svetih spisih«. Vendar si je nedvomno tudi sam vzel čas in marljivo preučeval te Spise. Vse to mu je pomagalo, da se je prepričal, da je v njih zapisana resnica. Kasneje so Timotej, njegova mati in babica prišli v stik s krščanstvom. Na Timoteja je brez dvoma naredila vtis ljubezen, ki so jo kazali Jezusovi sledilci, in si je močno želel, da bi se lahko družil s svojimi duhovnimi brati in sestrami ter skrbel zanje. (Fil. 2:19, 20) Vendar njegova vera ni temeljila na občutkih do soljudi, ampak na dejstvih, ki so ga zbližala z Jehovom. Tudi ti moraš logično razmišljati o tem, kar si se o Jehovu naučil iz branja Svetega pisma.

9. O katerih treh osnovnih resnicah se moraš prepričati?

⁹ Najprej se moraš prepričati o vsaj treh osnovnih resnicah. Kot prvo, prepričan moraš biti, da je Bog Jehova stvarnik vsega. (2. Mojz. 3:14, 15; Heb. 3:4; Raz. 4:11) Kot drugo, prepričan moraš biti, da je Sveto pismo Božje navdihnjeno sporočilo človeštvu. (2. Tim. 3:16, 17) In kot tretje, prepričan moraš biti, da ima Jehova organizirano skupino ljudi, ki ga časti pod Kristusovim vodstvom, in da so ta skupina Jehovove priče. (Iza. 43:10–12; Jan. 14:6; Apd. 15:14) Da bi se prepričal o teh osnovnih resnicah, ti ni treba postati živa enciklopedija svetopisemskega znanja. Tvoj cilj bi moral biti, da »z razumom« okrepiš svoje prepričanje, da imaš resnico. (Rim. 12:1)

10. Kaj moramo znati delati poleg tega, da poznamo resnico?

¹⁰ Ko se prepričaš o teh treh osnovnih resnicah glede Boga, Svetega pisma in Božjega ljudstva, bi moral znati s pomočjo Svetega pisma tudi drugim pomagati, da se o njih prepričajo. Zakaj? Ker imamo kristjani odgovornost, da tiste, ki so nam pripravljeni prisluhniti, učimo resnice, ki smo jih spoznali. * (1. Tim. 4:16) Ko se trudimo drugim pomagati, da se prepričajo o svetopisemskih resnicah, si krepimo tudi svojo vero v te resnice.

11. V čem nam je apostol Pavel kot učitelj dal zgled?

¹¹ Ko je apostol Pavel učil ljudi, jim je »iz Mojzesove postave in Prerokov [...] navajal prepričljive dokaze glede Jezusa«. (Apd. 28:23) Kako lahko posnemamo Pavla, ko druge učimo resnico? Ni dovolj, da le naštevamo dejstva. Svetopisemskim učencem moramo pomagati, da razmišljajo o tem, kar piše v Svetem pismu. Ne želimo, da sprejmejo resnico, ker bi občudovali nas, ampak ker so se prepričali, da je to, kar so spoznali o našem ljubečem Bogu, resnica.

12., 13. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom, da ostanejo v resnici?

¹² Starši, brez dvoma si želite, da bi vaši otroci ostali v resnici. Morda menite, da bodo lepo duhovno napredovali, če bodo imeli dobro družbo v občini. Toda da bi bili vaši otroci prepričani, da imajo resnico, potrebujejo nekaj več kot le dobre prijatelje. Imeti morajo osebni odnos z Bogom in biti prepričani, da je to, kar uči Sveto pismo, resnica.

¹³ Ko starši učijo svoje otroke resnico o Bogu, morajo biti sami dober zgled v preučevanju Svetega pisma. Vzeti si morajo čas, da poglobljeno premišljujejo o tem, kar se naučijo. Nato bodo lahko učili tudi svoje otroke, da bodo delali enako. Tako kot učijo svetopisemske učence, morajo učiti tudi svoje otroke, da uporabljajo pripomočke za preučevanje Svetega pisma. S tem jim bodo pomagali ceniti Jehova ter »zvestega in preudarnega sužnja«, po katerem nam daje duhovno hrano. (Mat. 24:45–47) Starši, ni dovolj, da svoje otroke učite le osnovne svetopisemske resnice. Pomagajte jim, da bodo razvili močno vero, tako da jih primerno njihovi starosti in sposobnostim poučujete o »Božjih globočinah«. (1. Kor. 2:10)

14. Zakaj bi morali preučevati svetopisemske prerokbe? (Glej tudi okvir » Ali znaš pojasniti naslednje prerokbe?«.)

¹⁴ Svetopisemske prerokbe so pomemben del Božje Besede in nam pomagajo zgraditi močno vero v Jehova. Katere prerokbe tebi krepijo vero? Morda so to prerokbe o »zadnjih dneh«. (2. Tim. 3:1–5; Mat. 24:3, 7) Katere druge izpolnjene prerokbe še lahko okrepijo tvoje prepričanje? Ali znaš na primer pojasniti, kako so se izpolnile in se še izpolnjujejo prerokbe iz 2. in 11. poglavja Danielove knjige? * Če imaš vero, ki trdno temelji na Svetem pismu, bo ta nezlomljiva. Razmislimo o naših bratih in sestrah, ki so v Nemčiji med drugo svetovno vojno prestajali hudo preganjanje. Čeprav niso povsem razumeli svetopisemskih prerokb o zadnjih dneh, so imeli močno vero v Božjo Besedo.

15.–17. Kako je preučevanje Svetega pisma okrepilo naše brate in sestre, ki so jih preganjali nacisti?

¹⁵ V času nacistične Nemčije je bilo na tisoče naših bratov in sester poslanih v koncentracijska taborišča. Hitler in vodja SS, Heinrich Himmler, sta sovražila Jehovove priče. Po besedah neke sestre je Himmler skupini sester v koncentracijskem taborišču rekel: »Vaš Jehova mogoče vlada v nebesih, ampak tukaj na zemlji vladamo mi! Vam bomo že pokazali, kdo bo dlje vztrajal, vi ali mi!« Kaj je pomagalo Jehovovemu ljudstvu, da je ostalo zvesto?

¹⁶ Ti Preučevalci Biblije so vedeli, da je Božje kraljestvo začelo vladati leta 1914. Niso bili presenečeni, da so doživljali hudo preganjanje. Jehovovo ljudstvo je bilo prepričano, da nobena človeška vlada ne more Bogu preprečiti, da bi izpolnil  svoj namen. Hitler ni mogel izbrisati pravega čaščenja ali vzpostaviti vlade, ki bi bila močnejša od Božjega kraljestva. Naši bratje in sestre so bili prepričani, da bo Hitlerjevega vladanja enkrat konec.

¹⁷ Prepričanje naših bratov in sester ni bilo zgrešeno. Nacistični režim se je kmalu zrušil in Heinrich Himmler, ki je rekel »Tukaj na zemlji vladamo mi«, je moral zbežati, da bi si rešil življenje. Med begom je srečal in prepoznal brata Lübkeja, ki je bil prej zaprt. Povsem obupan ga je vprašal: »No, Preučevalec Biblije, kaj se bo zdaj zgodilo?« Brat Lübke mu je pojasnil, da so bile Jehovove priče ves čas prepričane, da bo nacistični režim propadel in da bodo rešene. Himmler, ki je prej povedal veliko slabega o Jehovovih pričah, je končno ostal brez besed. Kmalu za tem je storil samomor. Kaj se iz tega naučimo? Preučevanje Svetega pisma, tudi prerokb, nam pomaga zgraditi neomajno vero v Boga in ostati trdni v času preizkušenj. (2. Pet. 1:19–21)

18. Zakaj moramo glede na besede iz Janeza 6:67, 68 imeti »točno spoznanje in vso sprevidevnost«, o katerih je pisal apostol Pavel?

¹⁸ Vsak med nami bi moral kazati ljubezen, ki je razpoznavni znak pravih kristjanov. Vendar moramo imeti tudi »točno spoznanje in vso sprevidevnost«. (Fil. 1:9) Sicer bi na nas lahko vplival »vsak veter nauka [...] ljudi, ki se zatekajo k prevari«, tudi odpadnikov. (Efež. 4:14) Ko so v prvem stoletju številni učenci nehali slediti Jezusu, je apostol Peter izrazil trdno prepričanje, da ima Jezus »besede večnega življenja«. (Beri Janez 6:67, 68.) Čeprav Peter takrat ni razumel vseh podrobnosti glede teh besed, je ostal zvest, ker je vedel, da je Jezus Mesija. Tudi ti lahko okrepiš svoje prepričanje v to, kar uči Sveto pismo. Tako bo tvoja vera ostala močna v preizkušnjah in boš takšno vero lahko pomagal zgraditi tudi drugim. (2. Jan. 1, 2)