Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Kpuya Mɔɔ Vi Kengavolɛma Ɛkɛ

Kpuya Mɔɔ Vi Kengavolɛma Ɛkɛ

Mekɛ boni a Gyisɛse rayɛle Ɛsɔfo Kpanyinli a, yɛɛ asoo ngakyile wɔ mekɛ mɔɔ bɛhyele ngyekyeleɛ fofolɛ ne abo nee mekɛ mɔɔ ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima la anu ɔ?

Daselɛ kile kɛ Gyisɛse rayɛle Ɛsɔfo Kpanyinli wɔ mekɛ mɔɔ bɛzɔnenle ye wɔ ɛvolɛ 29 Y.M. la. Duzu ati a yɛka ye zɔ a? Wɔ Gyisɛse ɛzɔnenlɛ ne anu, ɔvale ɔ nwo ɔmaanle kɛ afɔlebɔdeɛ wɔ afɔlemokyea ne mɔɔ gyi ɛkɛ ne maa Nyamenle “ɛhulolɛdeɛ” ɛyɛlɛ la azo. (Gal. 1:4; Hib. 10:5-10) Sɛkɛlɛneɛ adenle zo afɔlemokyea zɔhane ɛwoa ɛkɛ ɔvi Gyisɛse ɛzɔnenlɛ ne anzi too mɔɔ ba la, ɔti sunsum nu ɛzonlenlɛsua kpole ne bɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima ɔvi mekɛ zɔhane. Sunsum nu ɛzonlenlɛsua kpole ne gyi ɛkɛ ne maa ngyehyɛleɛ mɔɔ Gyihova ɛlua ɛkpɔnedeɛ ne azo ɛyɛ amaa bɛava nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bɛamaa ye la. Afɔlemokyea ne le debie titili mɔɔ bɛfa bɛdi gyima wɔ sunsum nu ɛzonlenlɛsua ne anu a.​—Mat. 3:16, 17; Hib. 5:4-6.

Ɛnee bɛhyia ɛsɔfo kpanyinli mɔɔ ɔbazonle wɔ sunsum nu ɛzonlenlɛsua kpole ne anu a. Ɛhye ati, bɛvale ‘sunsum nwuanzanwuanza bɛkpokpale Gyisɛse na bɛmaanle ye tumi.’ (Gyi. 10:37, 38; Maake 1:9-11) Noko kɛzi yɛkola yɛnwu kɛ bɛkpale Gyisɛse kɛ Ɛsɔfo Kpanyinli kolaa na yeawu na bɛadwazo ye ɛ? Kɛzi Aalɔn nee ɛsɔfo mgbanyima mɔɔ lile ɔ nzi yɛle bɛ gyima ne wɔ Mosisi Mɛla ne abo bamaa yɛanwu mualɛ ne.

Wɔ Mɛla ne abo, ɛnee ɛsɔfo kpanyinli ne ala a kola kɔ ɛdanlɛsua ne yɛɛ ɛzonlenlɛsua ne Nwuanzanwuanza Nu Nwuanzaanwu Ɛleka ne a. Bɛvale mgbɛnudanlɛ bɛhyɛle ekpumgbunli ɛhye nee Nwuanzanwuanza Ɛleka ne anu. Mgbɔdalɛ Kenle ne ala a ɛnee ɛsɔfo kpanyinli ne dua mgbɛnudanlɛ ne anu kɔ Nwuanzanwuanza Nu Nwuanzaanwu Ɛleka ne a. (Hib. 9:1-3, 6, 7) Kɛ mɔɔ bɛkpokpale Aalɔn nee menli mɔɔ lile ɔ nzi la kɛ ɛsɔfo mgbanyima kolaa na ‘bɛalua ɛdanlɛsua ne mgbɛnudanlɛ ne anu’ la, zɔhane ala a ɔkɛyɛ kɛ bɛkpokpale Gyisɛse kɛ Gyihova sunsum nu ɛzonlenlɛsua kpole ne anu Ɛsɔfo Kpanyinli kolaa na yeawu na ‘yealua mgbɛnudanlɛ ne mɔɔ le ye sonlabaka ne’ la anu yeahɔ anwuma a. (Hib. 10:20) Ɛhye ati, ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hanle kɛ Gyisɛse rale kɛ “ɛsɔfo kpanyinli” na “ɔwolole ɛdanlɛsua kpole mɔɔ di munli tɛla biala mɔɔ tɛ sonla a vale ɔ sa zile” la anu ɔhɔle “anwuma.”​—Hib. 9:11, 24.

Ngakyile biala ɛnle mekɛ mɔɔ bɛhyele ngyekyeleɛ fofolɛ ne abo nee mekɛ mɔɔ ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima la anu. Duzu ati ɔ? Mɔɔ Gyisɛse hɔle anwuma na ɔvale ye dasanli ngoane ne mɔɔ di munli ɔmaanle Nyamenle la, ɔhyele ngyekyeleɛ fofolɛ ne abo. Ɛhye mɔɔ ɔyɛle la maanle ngyekyeleɛ ne bɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima. Kɛzi ɔyɛle ɛhye ɛ?

Mɔɔ limoa, Gyisɛse hɔle Gyihova anyunlu; bieko, ɔvale ye afɔlebɔlɛ ne mɔɔ sonle bolɛ la ɔmaanle Gyihova; awieleɛ bɔkɔɔ ne, Gyihova liele Gyisɛse afɔlebɔlɛ ne dole nu. Ngyekyeleɛ fofolɛ ne anyɛ gyima kɔkpula kɛ bɛyɛle ninyɛne ɛhye mɔ la.

Baebolo ne ɛnga mekɛ fɔɔnwo mɔɔ Gyihova liele Gyisɛse afɔlebɔlɛ ne dole nu la. Yemɔti, yɛnrɛhola yɛnrɛhile mekɛ fɔɔnwo mɔɔ bɛhyele ngyekyeleɛ fofolɛ ne abo na ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima la. Noko yɛze kɛ Gyisɛse hɔle anwuma la, kenle bulu anzi kolaa na Pɛntekɔso kenle ne adwu. (Gyi. 1:3) Wɔ mekɛ ekyi zɔhane anu, ɔvale ye afɔlebɔlɛ ne ɔmaanle Gyihova na ɔliele ɔdole nu. (Hib. 9:12) Daselɛ ne lale ali wienyi wɔ Pɛntekɔso 33 Y.M. (Gyi. 2:1-4, 32, 33) Ɔda ali kɛ ɛnee ngyekyeleɛ fofolɛ ne ɛbɔ ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima.

Ye sikalɛ nu, bɛhyele ngyekyeleɛ fofolɛ ne abo na ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima wɔ mekɛ mɔɔ Gyihova liele Gyisɛse afɔlebɔlɛ ne mɔɔ sonle bolɛ dole nu la. Akee ngyekyeleɛ ne bɔle ɔ bo kɛ ɔyɛ gyima, na Gyisɛse mɔɔ le Ɛsɔfo Kpanyinli la yɛle ye Avinligyinlavolɛ.​—Hib. 7:25; 8:1-3, 6; 9:13-15.