1. Nyiwo apotru Pɔlu do jeshi so yiŋtɔ nuɔ?

APOTRU Pɔlu ŋtɔ do jeshi mɔ yegbɔjɔnɔ hweɖewonu. Élɔn do ji mɔ ‘ŋcilan yetɔ dadahɛn vi vi,’ yí yeɖo aje agbla gbɔxwe awa enu ci yí nyɔ. Pɔlu gbenu mɔ, denyi gashiagamɛ yí Yehowa ɖonɔ ye gbedodoɖawo ŋci shigbe lé yeji do nɛ o. (2 Kor. 4:16; 12:7-9; Rɔm. 7:21-23) Pɔlu gbedo jeshi mɔ ye ketɔnɔwo kpɔnɔ ye mɔ yenyi gbɔjɔgbɔjɔtɔ. * Vɔ deɖe mɔ enyɔ dɔndɔn ci amɛwo nukɔ so nu alo yiŋtɔ fɛnwo na ekpɔ mɔ yedenyi ŋɖe o.—2 Kor. 10:10-12, 17, 18.

2. Sɔ koɖo 2 Korɛntitɔwo 12:9, 10 ɖe, enuvevi ci Pɔlu kplaɔ?

² Pɔlu kpla enuvevi ɖeka: nɔ mɛɖe sekɔ le yiɖeki mɛ mɔ yegbɔjɔ can ɔ, átɛnŋ aɖo ŋsɛn. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 12:9, 10.) Yehowa nu nɔ Pɔlu mɔ: “Anyi ŋsɛn a do ji nɔ eo le ao gbɔjɔgbɔjɔ mɛ.” Edasɛ mɔ ŋsɛn ci yí hwedo Pɔluɔ, Yehowa gbeni do tɔxu. Doŋkɔɔ, mìakpɔ enu ci yí taɖo mìdeɖo acaka nɔ mìwo ketɔnɔwo kokɔ mì o.

3. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ wozu mì can ɔ?

³ Mɛɖe dejinɔ mɔ wo le zu ye o. Eyi taɖo nɔ mìwo ketɔnɔwo zukɔ mì yí eve mì nuɔ, etɛnŋ na mìagbɔjɔ.  (Elo. 24:10) Vɔ lé mìakpɔnɔ mìwo ketɔnɔwo zugbewo doɔ? Shigbe Pɔlu nɛɔ, mìatɛnŋ ‘akpɔ jijɔ le amɛzuzuwo mɛ.’ (2 Kor. 12:10) Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔ wozu mì alo ci yumɛ nɔ mìɔ, edasɛ mɔ mìnyi Yesu nukplaviwo nyao. (1 Piɛ 4:14) Yesu nu mɔ woaci yumɛ nɔ ye dokplɔtɔwo. (Ʒan 15:18-20) Eyi lɔ pɛɛ yí jɔ do exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo ji. Hwenɔnuɔ, mɛ ciwo ji Grɛki kɔnuwo kpɔ ŋsɛn do kpɔnɔ Kristotɔwo mɔ wonyi amɛmanyaŋɖɛ koɖo amɛmaleɖewo. Le Ʒuifuwo mɛ can ɔ, wokpɔnɔ Kristotɔwo mɔ “wodese wema o yí nyi amɛgbaliwo.” Ahan yí wokpɔ apotru Piɛ koɖo Ʒan do nɛ. (Edɔ. 4:13, NWT) Wokpɔnɔ Kristotɔwo mɔ wonyi gbɔjɔgbɔjɔtɔwo. Ðo ci wodedonɔ nu eju nyɔ mɛɔ, wodatɛnŋ akpɔ ŋsɛn do jumɛgawo ji o. Gbesɔ kpe niɔ, wodeyinɔ ahwa o, eyi taɖo wodeɖo ŋsɛn yí ahwlɛn ta nɔ wowoɖekiwo o. Ecɛ na wodehlɛnnɔ wo do amɛwo mɛ o.

4. Lé exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo wa nu do ci yumɛcitɔwo nukɔ enyɔ dɔndɔnwo so wo nuɔ?

⁴ Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo ɖe mɔ yí susu dɔndɔn ci yumɛcitɔwo ɖo do wo nu na womi Mawu sɛnsɛn a? Oo. Le kpɔwɛ mɛ, apotru Piɛ koɖo Ʒan kpɔɛ mɔ bubu yí enyi nɔ yewo mɔ, woci yumɛ nɔ yewo ci yewokplɔ Yesu do yí drakɔ yi nyɔwo nɔ mɛbuwo. (Edɔ. 4:18-21; 5:27-29, 40-42) Susu ɖe deli ci yí taɖo ŋkpɛn awa Yesu nukplaviwo o. Ci wodebunɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo can ɔ, wowa enu sugbɔ sɔ kpedo mɛbuwo nu wu enu ci yumɛcitɔ lɔwo wa nɔ jumɛviwo. Le kpɔwɛ mɛ, akpaxwe ciwo Kristotɔ ɖewo ŋwlɛ do Bibla mɛ kpɔtɔ kpekɔdo agbetɔ miliɔn nɛniɖe nu yí esɔmɛ mɔkpɔkpɔ le wo shi. Gbesɔ kpe niɔ, Fyɔɖuxu ci wodra hwenɔnu kpakɔ acɛ le jeŋkwimɛ yɛ yí le majinjinɖe mɛɔ, akpa cɛ do agbetɔ xomu lɔ pleŋ ji. (Mt. 24:14) Acɛkpakpa sɛnŋ ci yí ci yumɛ nɔ Kristotɔwo hwenɔnu degbeli cococo o. Vɔ Yesu nukplavi egbejinɔtɔ lɔwo nyi efyɔwo le jeŋkwimɛ ɖɛyɛ. Gbesɔ kpe niɔ, wowo ketɔnɔwo ku yí taŋfuin nɔ wovafɔn wo can ɔ, Fyɔɖuxu ci Kristotɔ ciwo wogbe ŋwa nɔ dra yí akpa acɛ nɔ wo.—Enyɔ. 5:10.

5. Sɔ koɖo Ʒan 15:19 ɖe, nyi yí taɖo wodehlɛnnɔ Yehowa Kunuɖetɔwo do amɛwo mɛɔ?

⁵ Egbɛɔ, amɛwo konɔ Yehowa Kunuɖetɔwo yí gbanɔli wo, ɖo wobui mɔ mìnyi amɛmanyaŋɖɛ koɖo amɛmaleɖewo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìwo nuwanawo to akpo. Mìtekpɔ yí sɔnɔ mìwoɖekiwo hwe, fanɔ xomɛ yí bunɔ amɛ. Vɔ egoyitɔnɔ, amɛmabutɔ koɖo egufɔntɔwo nu yí kpenɔ nɔ xexe cɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìdedonɔ nu eju nyɔ mɛ o, mìdeyinɔ ahwa le eju ɖe mɛ o. Mìdewanɔ nu shigbe lé amɛwo wanɔ le xexeɛ mɛ nɛ o, eyi taɖo wodehlɛnnɔ mì do amɛwo mɛ o.—Hlɛn Ʒan 15:19; Rɔm. 12:2.

6. Edɔ gangan ci Yehowa wakɔ to yi sɛntɔwo gbɛbɔbɔ jiɔ?

⁶ Ci mìdenyi ŋɖe le ŋmɛ nɔ xexeɛmɛtɔwo can ɔ, Yehowa zan mì yí sɔ wakɔ edɔ ganganwo. Éwakɔ kunuɖeɖedɔ gangan ci wodewa le agbetɔwo xolɔlɔ mɛ kpɔ o. Egbɛɔ, yi sɛntɔwo ɖekɔ wemawo gɔnmɛ do egbe sugbɔ mɛ yí makɔ wo le nyigban lɔ pleŋ ji. Wogbezankɔ Bibla sɔ kpekɔdo agbetɔ miliɔn nɛniɖe nu yí wowo gbenɔnɔ vanyɔ doji. Yehowa yí mìasɔ kanfukanfu lɔwo pleŋ jo nɔ, ɖo eyi zankɔ yi sɛntɔwo gbɛbɔbɔ ci  xexe lɔ dekpɔnɔ do ŋɖe ji o yí sɔ wakɔ edɔ gangan cɛwo. Vɔ lé enyi nɔ yi sɛntɔ ɖekaɖekaɔ? Yehowa atɛnŋ akpedo eo nu nasɛnŋ a? Vɔ nyi mìɖo awa gbɔxwe akpedo mì nuɔ? Na mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo yí mìatɛnŋ akpla so apotru Pɔlu kpɔwɛ mɛ.

7. Nyi yí nyi enu ɖeka ci mìatɛnŋ akpla le Pɔlu kpɔwɛ mɛɔ?

⁷ Enu ɖeka ci mìatɛnŋ akpla le Pɔlu kpɔwɛ mɛ yí nyi mɔ, le Yehowa sumɔsumɔ mɛɔ, mìdaɖoŋ do ŋsɛn alo enujikpekpe mìwoŋtɔwo tɔ nu o. Le agbetɔ nukpɔkpɔ mɛɔ, Pɔlu ɖo ageze yí aɖoŋ do yiŋtɔ ŋsɛn nu. Ðo Tarsi ci yí nyi jugan ci yí le Rɔma cɛkpakpa gɔnmɛ yí woji Pɔlu le. Tarsi nyi eju ci yí je dɔku, egbeɖo nukplaxu ɖeka ci ŋkɔ yi to nɔ. Pɔlu se wema nywiɖe, ɖo Gamaliɛli ci yí nyi Ʒuifuwo ga yí gbenyi enukplamɛtɔ ci nu bubu le hwenɔnu yí kpla nu yi. (Edɔ. 5:34; 22:3) Pɔlu gbenyi amɛ vevi ɖeka le yi kpena Ʒuifuwo mɛ. Énu mɔ: “Ŋ va nyi ŋkɔnɔ̀tɔ ɖeka le Ʒuifuwo sɛnsɛnmɛ. Ŋ wanɔ edɔ sɔwu Ʒuifu bu ciwo yí ɖo anyi xwe.” (Gal. 1:13, 14; Edɔ. 26:4) Vɔ Pɔlu deɖoŋ do yiɖeki nu o.

8. Sɔ koɖo Filipitɔwo 3:8 ɖe, lé Pɔlu kpɔ enu ciwo etashi doɔ, yí nyi yí taɖo ekpɔ “jijɔ sugbɔ le gbɔjɔgbɔjɔ lɔwo mɛɔ”?

⁸ Pɔlu sɔ jijɔ tashi enu ciwo amɛwo kpɔ mɔ wonanɔ kpɛnkpɛn amɛ le xexeɛ mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Pɔlu vado jeshi mɔ “nukplɔwo” enu hunnɔwo nyi. (Hlɛn Filipitɔwo 3:8.) Vɔ ci Pɔlu vatrɔ Yesu dokplɔtɔɔ, édo go cukaɖa sugbɔ. Yi jumɛtɔwo gbe ŋwa ni. (Edɔ. 23:12-14) Yi kpena Rɔmatɔwo xui yí dui gakpamɛ. (Edɔ. 16:19-24, 37) To akpo nɔ cɛwoɔ, yiŋtɔ do jeshi mɔ yenyi nuvɔnmɛ yí enunywiwawa denɔnɔ fafɛɖe nɔ ye o. (Rɔm. 7:21-25) Ele ahan gan, cukaɖa cɛwo dena etrɔ le godu nɔ Kristo o. Vɔ ékpɔ “jijɔ sugbɔ le gbɔjɔgbɔjɔ lɔwo mɛ.” Nyi yí taɖoɔ? Ðo hwenu egbɔjɔ yí ekpɔnɔ Mawu ŋsɛn le yi gbemɛ.—2 Kor. 4:7; 12:10.

9. Lé mìɖo akpɔnɔ enu ciwo yí na mìbunɔ mɔ mìnyi gbɔjɔgbɔjɔtɔwo doɔ?

 ⁹ Nɔ mìji mɔ mìaxɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔɔ, mìdeɖo abui mɔ ŋcilanmɛ ŋsɛn, ekpla ci mìxɔ, fini mìso alo ŋcilanmɛnuwo yí ana kpɛnkpɛnmɛ ale mì shi o. Denyi enu hunnɔwo Yehowa akpɔ gbɔxwe azan mì o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yehowa sɛntɔ sugbɔ “de nyi ŋununyatɔwo le agbetɔwo mɛ o, sugbɔtɔwo de nyi ŋsɛntɔwo o, sugbɔtɔwo de nyi amɛ le ŋkuvijiwo o.” Gan Yehowa cin mɔ yeazan “xexemɛ nukleklewo.” (1 Kor. 1:26, 27) Eyi taɖo nɔ enu ciwo yí mìyɔ sabaɖe yɛ dele eo shi can ɔ, àtɛnŋ asɛn Yehowa. Ŋtɔkpu can ɔ, kpɔ ao nɔnɔmɛ lɔ mɔ yɛnyi emɔ ci yí hun nɔ ye yí yeakpɔ Yehowa ŋsɛn le ye gbemɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ amɛwo sɔ enyɔ do ao jixɔsewo nuɔ, biɔ Yehowa nɔ ana edɔngbegbe eo nɔ nadre ao jixɔsewo mɛ. (Efe. 6:19, 20) Alo nɔ edɔ̀lele yí dokɔ aya nɔ eoɔ, biɔ Yehowa nɔ ado ŋsɛn eo yí nakpɔtɔ awanɔ ci ji èkpe le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ. Nɔ èkpɔ lé Yehowa kpekɔdo eo nu doɔ, ao xɔse ashin doji yí nasɛnŋ.

10. Nyi yí taɖo mìɖo akpla nu so egbejinɔtɔ ciwo yí le Bibla mɛ, shigbe ciwo nu woxo nuxu so le Ebretɔwo 11:32-34 mɛ nuɔ?

¹⁰ Pɔlu kplanɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo veviɖe. Ékpla nu sugbɔ so Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo nu le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Hwecinu Pɔlu ŋwlɛkɔ nu ɖaɖa Kristotɔ Ebretɔwoɔ, énu nɔ wo mɔ wo le bu tamɛ kpɔ so kpɔwɛ ciwo Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo ɖo ɖɛ nu. (Hlɛn Ebretɔwo 11:32-34.) Efyɔ Davidi nyi ɖeka le wo mɛ. Mìasɔ yi kpɔwɛ. Denyi yi ketɔnɔwo ɖekɛ yí do ŋmavui ni o, mɛ ciwo yí nyi yi xlɔ vayi can. Nɔ mìtokɔ Davidi kpɔwɛ lɔ mɛɔ, mìakpɔ ŋsɛndoamu ci Pɔlu tɛnŋ kpɔ ci ebu tamɛ kpɔ so Davidi gbenɔnɔ nu koɖo lé mìatɛnŋ asran Pɔlu kpɔwɛ do.

11. Nyi yí taɖo woatɛnŋ akpɔ Davidi do amɛ kekli jiɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹¹ Nɔ wosɔ Davidi sɔ koɖo Goliatiɔ, deɖɔ ŋɖe o. Ci Goliati kpɔ Davidiɔ, égbali yi yí “konukwi.” Ðo Goliati gangan yí jɔ asu, ahwawanu nywiwo le shi yí egbebi le ahwawawa mɛ. Vɔ Davidi yɛ nyi ɖajɛvi ci yí dekpla ahwawawa o yí ahwawanu ɖota ɖe dele shi can o. Ele ahan gan, Davidi ci yí le shigbe amɛ kekli nɛ vatrɔ ŋsɛntɔnɔ. Ðo éɖoŋ do Yehowa nu yí Yehowa na ŋsɛn yi yí eɖu yi ketɔnɔ ji.—1 Sam. 17:41-45, 50.

12. Cukaɖa bu ci Davidi do goɔ?

¹² Davidi gbedo go cukaɖa bu ci yí ana agbɔjɔ yí ase le yiɖeki mɛ mɔ yedeɖo ŋsɛn ɖe o. Yehowa can Sɔlu yí eɖu efyɔ do Izraɛli ji yí Davidi wa dɔ ni le egbejinɔnɔ mɛ. Doŋkɔɔ, Efyɔ Sɔlu bunɔ Davidi. Le yiyimɛɔ, egoyiyi na evatɔ eŋɔ kuku Davidi. Sɔlu ve xomɛ do Davidi keke tekpɔ mɔ yeawui.—1 Sam. 18:6-9, 29; 19:9-11.

13. Ci Efyɔ Sɔlu wa enumajɔmajɔ do Davidi nu ɖe, lé ewa nu doɔ?

¹³ Ci Davidi nya mɔ Yehowa yí sɔ Sɔlu ɖo fyɔɔ, ékpɔtɔ buikɔ ci ewakɔ enumajɔmajɔ do nu can. (1 Sam. 24:6) Dedo hwɛ Yehowa do enubaɖa ciwo Sɔlu dokɔ shi nu o. Ewaɖeɔ, Davidi ɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛana ŋsɛn ci yeʒan yí ato cukaɖa lɔ mɛ ye.—Eha. 18:1, tamɛnuŋwlɛŋwlɛ.

14. Cukaɖa ci mɛ apotru Pɔlu to yí eɖyi ci mɛ Davidi toɔ?

¹⁴ Cukaɖa ci mɛ apotru Pɔlu to ɖyi  ci mɛ Davidi to. Pɔlu ketɔnɔwo ɖo ŋsɛn sugbɔ wui. Ega sugbɔtɔ ciwo yí ɖo ŋsɛn hwenɔnu, gbe ŋwa nɔ Pɔlu. Woxui yí li do gakpamɛ zenɛniɖe. Shigbe lé ejɔ do Davidi ji nɛɔ, mɛ ciwo yí ɖo anyi Pɔlu xlɔwo sa, ve xomɛ di. Ŋtɔkpu can ɔ, mɛɖewo le Kristo hamɛ lɔ mɛ yí fɔn gu do ji. (2 Kor. 12:11; Fili. 3:18) Vɔ Pɔlu ɖu wo pleŋ ji. Lé eɖu wo ji doɔ? Ci wocikɔ yumɛ ni can ɔ, demi kunuɖeɖedɔ lɔ o. Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo do ŋkpɛn yi can ɔ, ékpɔtɔ le gbeji nɔ wo pleŋ. Ci yí gbewu hunnɔwo pleŋ yí nyi mɔ, énɔ gbeji nɔ Yehowa keke yi yi kugbe. (2 Tim. 4:8) Ékpe ji yí wa enu cɛwo pleŋ, vɔ dewa wo le yiŋtɔ ŋsɛn mɛ o, ci eɖoŋ do Yehowa nu yí na esun ji.

15. Nyi yí nyi mìwo tajinuɔ, yí lé mìawɛ doɔ?

¹⁵ Ao suklukpena, dɔmɛkpena alo ao xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔ, zukɔ eo alo cikɔ yumɛ nɔ eoa? Mɛɖe wa enumanyɔmanyɔ do eo nu le hamɛ lɔ mɛ kpɔa? Nɔ ejɔ ahan ɔ, ɖo ŋwi Davidi koɖo Pɔlu kpɔwɛ. Àtɛnŋ akpɔtɔ aɖunɔ “evwin ji koɖo enywi wawa.” (Rɔm. 12:21) Mìwo tajinu denyi mɔ, mìaxo kpe ŋgonu nɔ mɛɖe shigbe lé Davidi wɛ nɔ Goliati nɛ o, vɔ mìaɖu evwin ji nɔ mìtekpɔ yí kpekɔdo amɛwo nu nɔ woakpla nu so Yehowa koɖo Bibla nu. Àkpe ji yí awɛ, nɔ èzannɔ Bibla sɔ nanɔ ɖoŋci amɛwo, nɔ èbunɔ amɛ yí wanɔ enunywi nɔ mɛ ciwo yí vekɔ xomɛ do eo, koɖo nɔ èwanɔ nywi nɔ amɛshiamɛ, ao ketɔnɔwo can.—Mt. 5:44; 1 Piɛ 3:15-17.

16-17. Nyi yí Pɔlu deŋlɔbe gbeɖeɔ?

¹⁶ Gbɔxwe apotru Pɔlu atrɔ Kristo nukplaviɔ, ényi ɖajɛvi ci yí debunɔ amɛ o yí tre fun nɔ Yesu dokplɔtɔwo. (Edɔ. 7:58; 1 Tim. 1:13) Yesu ŋtɔ ɖo te Pɔlu ci woyɔnɔ sa mɔ Sɔlu nɔ ami yumɛ cici nɔ Kristo hamɛ lɔ. Yesu xo nuxu nɔ Pɔlu so jeŋkwimɛ yí na ŋkuviwo tɔn ni. Pɔlu ʒan kpekpedonu so mɛ ciwo yí eci yumɛ nɔ gbɔ gbɔxwe akpɔ nu. Ésɔ  yiɖeki hwe yí lɔn Yesu nukplavi ci yí tɔ mɔ Ananiasi hun ŋkuvi ni.—Edɔ. 9:3-9, 17, 18.

¹⁷ Le ŋkɔmɛɔ, Pɔlu vanyi amɛ vevi ɖeka le Kristo hamɛ lɔ mɛ, vɔ deŋlɔbe nukplamu ci Yesu ni le Damasi mɔ ji gbeɖe o. Ékpɔtɔ sɔ yiɖeki hwe yí lɔn xɔnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpekpedonu. Élɔn do ji mɔ “wowo yí nyi akɔnfa nɔ” ye.—Kol. 4:10, 11.

18. Nyi yí taɖo atɛnŋ agbɔnnu mɔ mìaxɔ kpekpedonu so mɛbuwo gbɔɔ?

¹⁸ Nyi mìatɛnŋ akpla so Pɔlu gbɔɔ? Ci mìtɔ eha dodo koɖo Yehowa sɛntɔwoɔ, taŋfuin mìlɔn yí amɛwo kpenɔdo mì nu, ɖo mìnya mɔ mìnyi vifin le gbɔngbɔnmɛ hwenɔnu yí enu sugbɔ li mìakpla. (1 Kor. 3:1, 2) Vɔ lé evale do gbɛɔ? Nɔ mìtɔ Yehowa sɛnsɛn so exwe sugbɔ ke yí to enu sugbɔ mɛ vayiɔ, taŋfuin agbɔnnu gbɔxwe mìalɔn axɔ kpekpedonu, vevitɔ nɔ eso mɛ ci mìxɔ nyɔnɔnwi lɔ doŋkɔ nɔ gbɔ. Vɔ, Yehowa tonɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ji yí donɔ ŋsɛn mì. (Rɔm. 1:11, 12) Eyi taɖo nɔ mìji mɔ mìaxɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔɔ, mìɖo alɔn mìwo nɔviwo akpenɔdo mì nu.

19. Nyi yí na Pɔlu kpe ji yí wa edɔ ganganwoɔ?

¹⁹ Ci Pɔlu vatrɔ Kristotɔɔ, éwa edɔ gangan sugbɔ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ékpla mɔ gbɔxwe woaɖu jiɔ, deso ŋsɛn ci amɛ ɖo, ekpla ci exɔ, ŋcilanmɛnu ciwo yí le shi alo fini eso gbɔ o. Vɔ nɔ ésɔ yiɖeki hwe yí ɖoŋ do Yehowa nu gbɔxwe akpe ji. Lé vamɛ mɔ mì pleŋ mìasran Pɔlu kpɔwɛ yí (1) aɖonɔŋ do Yehowa nu, (2) akplanɔ nu so Bibla mɛ kpɔwɛwo mɛ, yí (3) alɔn mìwo kpena xɔsetɔwo akpenɔdo mì nu. Eyi nɔ mìse le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìgbɔjɔ ɖeeɖe can ɔ, Yehowa ana mìasɛnŋ!