Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

STADI 29

‘Taem We Mi No Gat Paoa, Mi Gat Paoa’

‘Taem We Mi No Gat Paoa, Mi Gat Paoa’

Taem mi no gat paoa, mo ol man oli tok nogud long mi, mo mi sot long sam samting, mo ol man oli kilim mi, mo mi kasem hadtaem, be mi mi glad nomo.’—2 KOR. 12:10.

SINGSING 38 Hem Bambae i Mekem Yu Yu Strong

BIGFALA TINGTING *

1. ?Aposol Pol i no fraet blong talem wanem?

APOSOL Pol i no fraet blong talem se samtaem hem i no gat paoa. Hem i talem se bodi blong hem i stap “kam nogud moa oltaem,” i had blong hem i mekem samting we i stret, mo samtaem Jehova i no ansarem prea blong hem olsem we hem i wantem. (2 Kor. 4:16; 12:7-9; Rom 7:21-23) Pol i talem tu se ol man we oli agensem hem oli luk se hem i no gat paoa. * Be hem i no letem nogud tingting we ol narafala oli gat long hem mo ol slak fasin blong hem, oli mekem hem i ting se hem i gud blong nating nomo.—2 Kor. 10:10-12, 17, 18.

2. Folem 2 Korin 12:9, 10, ?wanem impoten lesen we Pol i lanem?

2 Pol i lanem wan impoten lesen: Taem wan man i no gat paoa, long taem ya nao hem i save gat paoa. (Ridim 2 Korin 12:9, 10.) Jehova i talem long Pol se taem hem i no gat paoa, paoa blong Jehova “i save kam strong moa” long hem. Hemia i min se Jehova bambae i givim paoa long Pol taem hem i no gat paoa. Fastaem, i gud yumi tokbaot from wanem yumi no nid blong harem nogud taem ol man oli tok nogud long yumi.

‘OL MAN OLI TOK NOGUD LONG YUMI’

3. ?From wanem yumi save glad taem ol man oli tok nogud long yumi?

3 Yumi no laekem taem ol man oli tok nogud long yumi. Sipos yumi tingting tumas long ol samting we oli talem, tingting blong yumi i save foldaon. (Prov. 24:10) Taswe, ?wanem tingting we yumi mas gat long taem ya? Olsem Pol, ‘taem ol man oli tok nogud long yumi, be yumi glad nomo.’ (2 Kor. 12:10) ?From wanem? From we hemia i soemaot se yumi ol trufala disaepol blong Jisas. (1 Pita 4:14) Jisas i talem se ol man bambae oli ronem mo kilim ol disaepol blong hem. (Jon 15:18-20) Hemia nao samting we i hapen long ol fas Kristin. Long taem ya, ol man we oli folem tingting blong ol man Gris, oli ting se ol Kristin oli no gat save mo oli slak. Mo ol man Jiu oli ting se ol Kristin olsem aposol Pita mo Jon, oli ‘no skul gud mo oli man olbaot nomo.’ (Wok 4:13) From we ol Kristin oli no joen long politik mo long ami, i luk olsem se oli no gat paoa, nao ol man oli no respektem olgeta.

4. ?Ol fas Kristin oli letem ol nogud tok blong ol man i slakem olgeta?

4 ?Olsem wanem? ?Ol fas Kristin oli letem ol nogud tok ya i slakem olgeta? Nogat. Aposol Pita mo Jon i glad nomo, taem ol man oli agensem tufala from we tufala i folem Jisas mo tijim ol man long saed blong hem. (Wok 4:18-21; 5:27-29, 40-42) Ol Kristin oli no sem. Nating se ol man oli no respektem olgeta, be oli mekem plante gudfala samting i bitim ol enemi blong olgeta. Ol buk blong Baebol we sam long ol Kristin ya oli raetem, oli stap givhan yet long plante milian man mo givim hop long olgeta. Kingdom we oli talemaot i stap rul finis long heven, mo i no longtaem bambae i rulum fulwol. (Mat. 24:14) Gavman blong Rom we i mekem i nogud tumas long ol Kristin, i foldaon longtaem finis. Be ol Kristin ya we oli holemstrong long God, naoia oli rul olsem ol king long heven, mo ol enemi blong olgeta oli ded finis. Sipos oli laef bakegen, Kingdom ya we ol Kristin oli talemaot bifo bambae i rulum olgeta.—Rev. 5:10.

5. Folem Jon 15:19, ?from wanem ol man blong wol oli ting nating long ol man blong Jehova?

5 Tede tu, sam man oli tok nogud mo oli jikim ol man blong Jehova se oli no gat save mo oli slak. ?From wanem? From we yumi no gat sem tingting olsem olgeta. Yumi traehad blong gat tingting daon, stap kwaet, mo obei oltaem, be ol man blong wol oli laekem olgeta we oli flas mo oli stronghed. Mo tu, yumi no joen long politik mo long ami. Yumi defren long ol man blong wol, taswe oli ting nating long yumi.—Ridim Jon 15:19; Rom 12:2.

6. ?Jehova i yusum ol man blong hem blong mekem wanem?

6 Nating se ol man blong wol oli daonem yumi, be Jehova i stap yusum yumi blong mekem ol bigfala wok. Hem i stap yusum yumi blong talemaot gud nius long olgeta ples long wol. Tede, ol man blong hem oli transletem mo givimaot ol buk long plante moa lanwis i bitim ol narafala buk, mo oli yusum Baebol blong givhan long plante milian man blong oli gat wan laef we i gud moa. Jehova nomo i mekem se wok ya i gohed. Hem i yusum ol man we oli no gat paoa, blong mekem ol bigfala wok ya. ?Be olsem wanem long yumi wanwan? ?Jehova i save givim paoa long yumi? Sipos yes, ?yumi mas mekem wanem blong kasem paoa ya? Bambae yumi tokbaot tri samting we yumi save lanem long aposol Pol.

YU NO DIPEN LONG PAOA BLONG YU

7. ?Eksampol blong Pol i tijim yumi long wanem?

7 Eksampol blong Pol i tijim yumi se: Taem yumi mekem wok blong Jehova, yumi no mas dipen long paoa mo save blong yumi. Pol i save praod mo dipen long bigfala save we hem i gat. Hem i gruap long Tasis, kapital blong wan provins long Rom. Tasis i wan taon we i rij mo plante man oli go long ples ya blong kasem hae edukesen. Pol i skul gud, mo tija blong hem Gamaliel i wan lida blong ol man Jiu we plante man oli tinghae long hem. (Wok 5:34; 22:3) Bifo, ol man Jiu oli respektem Pol. Hem i talem se: “Long taem ya, mi mi strong moa blong folem skul blong ol man Jiu, i bitim plante man ples blong mi we mifala i gat sem yia.” (Gal. 1:13, 14; Wok 26:4) Be Pol i no dipen long save we hem i gat.

Pol i luk ol gudfala samting blong wol olsem “doti nomo,” taem hem i skelem wetem blesing ya blong folem Jisas (Haf 8) *

8. Folem Filipae 3:8 mo futnot, ?wanem tingting blong Pol long ol samting we hem i lego? ?From wanem Pol i glad ‘taem hem i no gat paoa’?

8 Pol i glad blong lego ol samting ya we oli save mekem hem i praod. Hem i luk olgeta olsem “ol sting samting we i stap long tin doti.” (Ridim Filipae 3:8 mo futnot.) Pol i kasem plante hadtaem from we hem i kam wan disaepol blong Kraes. Ol man ples blong hem oli no moa laekem hem nating. (Wok 23:12-14) Mo ol man Rom tu oli kilim hem mo putum hem long kalabus. (Wok 16:19-24, 37) Mo tu, Pol i luk se i had blong mekem samting we i stret. (Rom 7:21-25) Be hem i no letem ol enemi blong hem mo ol mastik blong hem oli blokem hem. Hem i talem se, “taem mi no gat paoa . . . be mi mi glad nomo.” ?From wanem? From we taem hem i no gat paoa, long taem ya nao hem i luk olsem wanem God i givhan long hem.—2 Kor. 4:7; 12:10.

9. ?Yumi mas gat wanem tingting sipos long fes blong ol man, yumi no gat paoa?

9 Sipos yumi wantem se Jehova i givim paoa long yumi, yumi no mas ting se strong bodi, edukesen, mane mo ples we yumi kamaot long hem i impoten. Jehova i no tingbaot ol samting ya. Sam long yumi nomo “oli waes [long fes blong ol man], oli gat paoa, mo oli kamaot long famle blong ol haeman.” Be Jehova i stap yusum “olgeta we ol man blong wol oli ting se oli no gat paoa.” (1 Kor. 1:26, 27) Taswe sipos yu no skul gud, o yu no gat plante mane, yu no mas ting se ol samting ya oli blokem yu blong mekem wok blong Jehova. Be hemia i givim janis blong yu luk paoa blong Jehova. Sipos yu fraet long olgeta we oli agensem bilif blong yu, prea long Jehova blong i givim strong tingting long yu blong yu talemaot bilif blong yu. (Efes. 6:19, 20) Sipos yu kasem wan strong sik we i mekem laef i had, yu askem long Jehova blong i givim paoa long yu blong yu mekem wok blong hem. Evri taem we yu luk se Jehova i givhan long yu, bilif blong yu bambae i kam strong moa.

EKSAMPOL BLONG OL MAN LONG BAEBOL

10. ?From wanem i gud blong stadi long laef blong ol gudfala man blong God, olsem olgeta we Hibrus 11:32-34 i tokbaot?

10 Pol i stadigud long Baebol, mo hem i lanem plante samting long stori blong ol man blong God. Taem hem i raetem leta i go long ol Hibru Kristin, hem i pulum olgeta blong oli tingbaot eksampol blong plante man blong Jehova bifo. (Ridim Hibrus 11:32-34.) Wan long olgeta, hemia King Deved. Ol enemi oli agensem hem, be i gat sam fren blong hem tu we oli agensem hem. Bambae yumi tokbaot eksampol blong Deved, mo luk olsem wanem stori blong hem i givhan long Pol, mo olsem wanem yumi save folem fasin blong Pol.

Nating se Deved i yang mo hem i no strong, be taem hem i agensem Golaeat, hem i luk se hemia wan janis blong Jehova i soemaot bigfala paoa blong hem. (haf 11)

11. ?From wanem i luk olsem se Deved i no gat paoa? (Luk pija long fran pej.)

11 Golaeat, we i wan strong man blong faet, i ting se Deved i no gat paoa nating. Hem i “lukluk rabis” long Deved. Golaeat i wan bigfala man, i tren gud, mo i gat ol gudfala tul blong faet. Be Deved i yang mo i no wan man blong faet. Hem i no gat paoa, be hem i trastem Jehova, nao Jehova i givim paoa long hem blong i winim enemi blong hem.—1 Saml. 17:41-45, 50.

12. ?Wanem narafala trabol we Deved i kasem?

12 I gat wan narafala trabol we i mekem Deved i harem se hem i no gat paoa. Jehova i putumap Sol olsem king blong Isrel, mo Deved i wok blong hem. Fastaem King Sol i respektem Deved. Be biaen, hem i kam praod, nao i jalus long Deved. Sol i mekem i nogud long Deved, mo i traem blong kilim hem i ded.—1 Saml. 18:6-9, 29; 19:9-11.

13. ?Deved i mekem wanem taem King Sol i mekem i no stret long hem?

13 Deved i gohed nomo blong soemaot respek long king ya we Jehova i putumap, nating se King Sol i mekem i no stret long Deved. (1 Saml. 24:6) Deved i no blemem Jehova from ol nogud samting we Sol i mekem. Be hem i dipen long Jehova blong i givim paoa we hem i nidim blong stanap strong long hadtaem ya.—Sam 18:1, smol toktok long stat.

14. Olsem Deved, ?aposol Pol i fesem wanem trabol ?

14 Aposol Pol i fesem sem trabol olsem Deved. Ol enemi blong Pol oli gat moa paoa i bitim hem. Plante haeman oli no laekem hem nating. Plante taem, oli kilim hem mo sakem hem long kalabus. Olsem Deved, sam fren blong Pol oli mekem i nogud long hem, mo samfala long kongregesen tu oli agensem hem. (2 Kor. 12:11; Fil. 3:18) Be Pol i winim ol enemi blong hem. ?Olsem wanem hem i winim olgeta? Hem i gohed nomo blong prij, nating se ol man oli agensem hem. Hem i no lego ol brata mo sista blong hem, nating se samfala oli mekem hem i harem nogud. Mo samting we i moa impoten se, hem i holemstrong long God go kasem we hem i ded. (2 Tim. 4:8) Hem i winim ol trabol ya, i no from we hem i wan strong man, be from we hem i dipen long Jehova.

Taem narafala i agensem bilif blong yu, yu kaen mo yu eksplenem tingting blong yu wetem respek (Haf 15) *

15. ?Yumi wantem mekem wanem, mo olsem wanem blong mekem?

15 ?Olsem wanem? ?Ol fren blong yu long skul, long wok, o ol famle we oli no Witnes, oli stap tok nogud long yu mo agensem yu? ?I gat wan long kongregesen we i mekem yu yu harem nogud? Sipos yes, i gud yu tingbaot eksampol blong Deved mo Pol. Yu mas “gohed blong mekem ol gudfala samting blong winim ol rabis samting.” (Rom 12:21) Taem ol man oli mekem i nogud long yumi, yumi no wantem faet agensem olgeta olsem Deved mo Golaeat. Be yumi wantem halpem olgeta blong oli kasem save long Tok blong God, nao yumi save winim ol rabis samting. Yu save yusum Baebol blong ansarem ol kwestin blong olgeta, yu kaen mo yu respektem olgeta we oli mekem i nogud long yu, mo yu mekem i gud long evri man, nating se oli enemi blong yu.—Mat. 5:44; 1 Pita 3:15-17.

LETEM NARAFALA I GIVHAN LONG YU

16-17. ?Wanem samting we Pol i neva fogetem?

16 Bifo we aposol Pol i kam disaepol blong Jisas, hem i wan yangfala we i no gat respek mo i ronem mo kilim ol disaepol. (Wok 7:58; 1 Tim. 1:13) Jisas i toktok stret long Pol, mo i mekem hem i blaen blong stopem hem blong i no moa spolem Kristin kongregesen. Blong ae blong Pol i kamgud bakegen, hem i mas askem help long ol man we fastaem hem i stap agensem olgeta. Hem i mekem tingting blong hem i stap daon mo i letem Ananaeas i givhan long hem.—Wok 9:3-9, 17, 18.

17 Biaen, Pol i joen long Kristin kongregesen mo i mekem bigfala wok, be hem i neva fogetem samting we Jisas i tijim long hem. Hem i gohed blong mekem tingting blong hem i stap daon, mo i glad taem ol brata mo sista oli givhan long hem. Hem i talem se oli halpem hem blong i “kam strong.”—Kol. 4:10, 11, futnot.

18. ?From wanem samtaem i no isi blong letem ol narafala oli givhan long yumi?

18 ?Eksampol blong Pol i tijim yumi long wanem? Taem yumi jes stat blong joen wetem ol man blong Jehova, ating yumi glad we ol narafala oli givhan long yumi, from we yumi save se yumi mas lanem plante samting yet. (1 Kor. 3:1, 2) ?Be olsem wanem naoia? Sipos yumi stap long trutok longtaem finis mo yumi save plante samting, maet yumi no glad tumas blong letem ol narafala oli givhan long yumi, speseli sipos oli jes kam long trutok. Be plante taem, Jehova i yusum ol brata mo sista blong mekem yumi strong. (Rom 1:11, 12) Sipos yumi wantem se Jehova i givim paoa long yumi, yumi mas glad taem oli halpem yumi.

19. ?Wanem i halpem Pol blong i mekem plante bigfala wok?

19 Afta we Pol i kam Kristin, hem i mekem plante bigfala wok. ?Wanem i givhan long hem? Hem i lanem se i no strong bodi, edukesen, mane, mo ples we man i kamaot long hem, we i impoten. Be hem i mas gat tingting daon mo dipen long Jehova. I gud yumi evriwan i folem eksampol blong Pol. Blong mekem olsem, yumi mas (1) dipen long Jehova, (2) folem eksampol blong ol man long Baebol, mo (3) letem ol brata mo sista oli givhan long yumi. !Sipos yumi mekem olsem, nating se yumi no gat paoa, be Jehova bambae i givim paoa long yumi!

SINGSING 71 !Yumi Ami Blong Jehova!

^ par. 5 Long stadi ya, bambae yumi tokbaot eksampol blong aposol Pol. Bambae yumi lanem se sipos yumi gat tingting daon, Jehova bambae i givim paoa blong yumi stanap strong taem yumi no gat paoa mo taem ol man oli tok nogud long yumi.

^ par. 1 MINING BLONG TOKTOK: Tok ya “no gat paoa” i minim filing we yumi gat taem narafala i daonem yumi, yumi ting nating long yumi, yumi harem nogud o tingting i foldaon. I gat plante samting we oli save mekem yumi harem olsem, maet sin we i stap long yumi, ol sik, yumi pua, o yumi no skul gud. Mo tu, ol enemi oli traem daonem paoa blong yumi taem oli tok nogud o kilim yumi.

^ par. 57 PIJA: Taem Pol i talemaot gud nius blong Jisas, hem i lego ol samting we oli joen wetem laef blong hem olsem wan Farisi. Maet hemia ol samting olsem ol skrol, mo wan paos we i gat tok blong God insaed long hem.

^ par. 61 PIJA: Ol fren long wok oli traem pulum wan brata blong i joen wetem olgeta long lafet blong betde.