Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 29

“Na bo̱bi te̱, mo̱ nde na mabe̱no̱ ngińa”

“Na bo̱bi te̱, mo̱ nde na mabe̱no̱ ngińa”

“Ne muńe̱nge̱ o bo̱bo̱, o mikumwan, o ndutu, o mitakisan, o mitusan, ońola Kristo.”​2 KOR. 12:10.

MWENGE 38 A me̱nde̱ jembe̱ wa

EBONGOLO *

1. Nje ńamuloloma Paulo embino̱ jombwea mo̱me̱ne̱ e?

ŃAMULOLOMA Paulo embi ná ponda iwo̱ a ta a bo̱bo̱. Embi ná mot’ao ń’eboko a ta a ‘nińama,’ kańena a ta angame̱n jana o bola nje e te̱nge̱n, na ná Yehova a s’alabe̱ mika mao ponda ye̱se̱ o mbadi a tano̱ enge̱le̱. (2 Kor. 4:16; 12:7-9; Rom. 7:21-23) Paulo embi pe̱ ná bate̱nge̱ne̱ mo̱ ba ta nde be̱ne̱ mo̱ ka moto nu bo̱bi. * Nde a s’ese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ ma mpenga ma bane̱ to̱ k’ao ni titi ke̱nge̱nge̱ ba bole ná e̱ne̱ ná a titi to̱ lambo.​—2 Kor. 10:10-12, 17, 18.

2. Bupisane̱ 2 Korinto 12:9, 10, njika belēdi ba mweńa Paulo okono̱ e?

2 Paulo oko belēdi ba mweńa be nde ná: Moto e ná a be̱ ngińa to̱ e be̱ nde ná a me̱ne̱ ná a bo̱bi. (Langa 2 Korinto 12:9, 10.) Yehova a langwedi Paulo ná ‘o bo̱bo̱ nde ngiń’a [mo̱ Yehova] e mapemano̱,’ o pula kwala ná Yehova a me̱nde̱ bola Paulo ngińa ni mapule̱ mo̱. Di se̱le̱ jombwea ońola nje di s’angame̱nno̱ linga ke̱ bate̱nge̱ne̱ biso̱ ba makumwa biso̱.

BE̱ “MUŃE̱NGE̱ . . . O MIKUMWAN”

3. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ muńe̱nge̱ o mikumwan e?

3 To̱ mō̱ ńasu a si to̱ndi ná a kumwabe̱. Nde, yete̱na basingedi basu ba kumo biso̱ nde e be̱ ná nje ba makwalano̱ e malingise̱ biso̱, nika ńe ná e bo̱bise̱ biso̱ mulema. (Min. 24:10) Ne̱ni so̱ jangame̱nno̱ je̱ne̱ mikumwan ma bate̱nge̱ne̱ biso̱ e? Kapo̱ ka Paulo, di be̱ “muńe̱nge̱ . . . o mikumwan.” (2 Kor. 12:10) Ońola nje e? Ońolana mikumwan na te̱nge̱ne̱ la biso̱ be nde byemban be malee̱ ná je nde bokwedi ba mbale̱ ba Kristo. (1 Pet. 4:14) Yesu a kwali ná bokwedi bao ba me̱nde̱ takisabe̱. (Yohane 15:18-20) Nika ńe̱ne̱ne̱ o ńo̱ṅo̱n a boso. O mi mińa, ba bena ba ta ba kasa bose̱di ba bato ba Grikia ba ta nde be̱ne̱ kriste̱n ka bato ba si be̱n dibie̱ na bena ba bo̱bi. Bajū pe̱ ba ta nde be̱ne̱ kriste̱n ka “beye̱me̱ki ba bato be s’oko,” nika nde bamuloloma Petro na Yohane ba tano̱ ba langabe̱. (Bebolo 4:13) Kriste̱n i ta nde ye̱ne̱ne̱ ka bato ba bo̱bi ebanja i si ta i no̱ngo̱ dongo na politik to̱ na bila, i si ta pe̱ to̱ i bolabe̱ edube.

4. Ne̱ni kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso i lembe̱no̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga ma bate̱nge̱ne̱ babo̱ e?

4 Mo̱ yi kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso yese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ ma mpenga ma bane̱ meke babo̱ o be̱ bokwedi ba Kristo na te̱ pe̱ dikalo e? Ke̱m. Bamuloloma Petro na Yohane, k’eyembilan ba ta be̱ne̱ ná nika ńe nde babo̱ edube o takisabe̱ ońolana be bokwedi ba Kristo, ba mokwe̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ belēdi bao. (Bebolo 4:18-21; 5:27-29, 40-42) Bokwedi ba si ta ba be̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ o bwa iso̱n. O su la me̱se̱, yi kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso yena i ta i sibise̱ ńolo i boledi mbel’a moto bwam buka nje bate̱nge̱ne̱ babo̱ ba bolino̱. K’eyembilan, kalati yi kriste̱n i tilino̱ na ngiń’a mudī musangi i dia i mongwane̱ lodun la bato na bola pe̱ babo̱ dipita. Janea pe̱ i sue̱le̱no̱ di máboka o mo̱ń, son a ponda pe̱ di me̱nde̱ janea mbel’a moto ńe̱se̱. (Mat. 24:14) Nde janea la ngińa la Roma ńa kwaṅ lena di ta di takise̱ kriste̱n di si jai mimbu jita. Ba bokwedi ba jemea mo̱ bā nde kiṅe̱ o mo̱ń nin we̱nge̱. Nde bate̱nge̱ne̱ babo̱ ba máwo̱; ye pe̱ te̱ ná ba po̱i o bepumbwedi, ba me̱nde̱ nde be̱ owas’a janea yi kriste̱n ba tano̱ ba singe̱ i sue̱le̱no̱.​—Bbī. 5:10.

5. Bupisane̱ Yohane 15:19, ońola nje Mboṅ a Yehova i maye̱usabe̱no̱ e?

5 O nin we̱nge̱, bato bō̱ ba si mabola Mboṅ a Yehova edube, ba mayo̱ye̱ pe̱ biso̱ ońolana ba mo̱nge̱le̱ ná di si be̱n dibie̱, di bo̱bi pe̱. Ońola nje e? Ońolana di si makasa bedangwedi ba bato ba dinge̱le̱ biso̱. Di mawe̱ pe̱ o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, o be̱ pī na sengane̱. Nde nin wase e mubea nde bato be kumba, bato ba malombitane̱, na bapamo. Omo̱ń a nika, di si mano̱ngo̱ dongo o politik, di si malata pe̱ to̱ na milo̱ṅ ma bila o ekombo to̱ ewo̱. Di si mano̱ngo̱ bowan ba nin wase, ońola nika nde di maye̱usabe̱no̱.​—Langa Yohane 15:19; Rom. 12:2.

6. Njik’ebolo ende̱ne̱ Yehova eno̱ jongwane̱ tumba lao o bola e?

6 To̱ná bato o nin wase ba mo̱nge̱le̱no̱ ná di bo̱bi, Yehova e o bolane̱ biso̱ o bola mambo mande̱ne̱. E o die̱le̱ ebol’a dikalo ende̱ne̱ e buki be̱se̱ o myango ma mbel’a moto. O nin we̱nge̱ baboledi bao ba mabusise̱ kalat’a mo̱di i matukwabe̱ na i caman buka ye̱se̱ o wase, ba mabolane̱ pe̱ Bibe̱l o jongwane̱ lodun la bato o tukwa malonge̱ mabu. Yehova nde angame̱n sesabe̱ ońola man me̱se̱, mo̱ ńena nu mabolane̱ bato ba malangabe̱ ka babo̱bi o bola ben bebolo bende̱ne̱. Nje pe̱ so̱ kwala ońola mō̱ na mō̱ ńasu te̱ e? Mo̱ Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o be̱ ngińa e? E, nje so̱ jangame̱nno̱ bola ná di kusane̱ mo̱ jongwane̱ e? Jombweye so̱ mambo malalo ma tobotobo di mokwano̱ n’eyembilan a ńamuloloma Paulo.

O SI SE̱ME̱YE̱ O NGUD’ANGO̱

7. Njika belēdi bō̱ di mokwano̱ n’eyembilan a ńamuloloma Paulo e?

7 Belēdi bō̱ di mokwano̱ n’eyembilan a Paulo be nde ná: O si se̱me̱ye̱ o ngud’ango̱ to̱ o bia lo̱ngo̱ la bola ke̱ o mabolea Yehova. O je̱ne̱ la mot’a benama, Paulo a ta a be̱ne̱ bwam o be̱ kumba, na o lakisane̱ mo̱me̱ne̱. A kokedi nde o Tarso, mundi maboso ma Roma. Mundi ma Tarso mu ta tute̱, mu be̱ne̱ pe̱ besukulu bende̱ne̱. Paulo a ta nde moto ńoko jita, ńokwabe̱le̱ na Gamaliel, mudiedi nunde̱ne̱ ńa Bonayuda na nu ta pe̱ nu bolabe̱ edube jita o mi mińa. (Bebolo 5:34; 22:3) Paulo a ta pe̱ nde moto nunde̱ne̱ oteten a Bonayuda. Mo̱me̱ne̱ a kwali ná: “Na ta na buka jita la ba mwemba mam ma yabe̱ o tumba lam o ebas’a Bonayuda.” (Gal. 1:13, 14; Bebolo 26:4) Nde Paulo a si se̱me̱ye̱ o ngud’ao.

Paulo a ta nde e̱ne̱ mambo me muse̱ṅ kapond’a wase ka “dibunje” kobisan n’edub’a be̱ mokwed’a Kristo (Ombwa dongo 8) *

8. Bupisane̱ Filipi 3:8, ne̱ni Paulo a tano̱ e̱ne̱ mambo ese̱le̱no̱ e, ońola nje pe̱ a tano̱ “muńe̱nge̱ o bo̱bo̱” e?

8 Paulo a ta muńe̱nge̱ o jese̱le̱ mambo ma ta mabola ná e̱ne̱ne̱ mweńa kapond’a wase. A ta nde e̱ne̱ mambo a tano̱ a be̱ne̱ kwaṅ mena ma ta me̱ne̱ne̱ biana me muse̱ṅ “ka dibunje.” (Langa Filipi 3:8.) Paulo a sawo mususedi munde̱ne̱ o be̱ mokwed’a Kristo. A ta a singabe̱ na tumba lao. (Bebolo 23:12-14) A dipabe̱, a we̱le̱be̱ o beboa na somsom a bato ba Roma ka mo̱. (Bebolo 16:19-24, 37) Omo̱ń a nika, ka ni titi ke̱nge̱nge̱ pe̱ e ta e bola ná e be̱ mo̱ ewe̱nji o bola nje e te̱nge̱n. (Rom. 7:21-25) Nde o mulopo ma jese̱le̱ ná bate̱nge̱ne̱ mo̱ to̱ mitakisan a tano̱ a be̱ne̱ ba bue mo̱, a ta “muńe̱nge̱ o bo̱bo̱.” Ońola nje e? Ońolana niponda a tano̱ a bo̱bo̱ nde e̱nno̱ dia la ngińa la Loba o longe̱ lao.​—2 Kor. 4:7; 12:10.

9. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ mambo mena ma mabole̱ ná je̱ne̱ne̱ biana di bo̱bi e?

9 Di mapula te̱ ná Yehova a bole biso̱ ngińa, di s’o̱nge̱le̱ ná ngiń’a mison, besukulu bende̱ne̱, bose̱di, to̱ m’bwaṅ ba mawe̱le̱ biso̱ mweńa. Seto̱ ma mambo nde ma mabole̱ ná Yehova a bolane̱ biso̱. Mbale̱ ńe nde ná dongo dinde̱ne̱ la baboledi ba Yehova Loba ba titi dibie̱ kapond’a wase. Bibe̱l mo̱ ná: “Seto̱ jita la badibie̱ kapond’eyobo nde ba belabe̱, seto̱ jita la bangińa, seto̱ jita la bato ba mina.” O diwengisan, Yehova a po̱si nde o bolane̱ “mambo m’elemā ma wase.” (1 Kor. 1:26, 27) Ońola nika o s’o̱nge̱le̱ ná o si be̱n te̱ mambo mena ma tubabe̱ mina o bebotedi ba din dongo o titi ná o bolea Yehova. O diwengisan, e̱ne̱ nde ná bete̱medi bo̱ngo̱ be mabola wa epolo o je̱ne̱ dia la ngińa la Yehova o longe̱ lo̱ngo̱. K’eyembilan, yete̱na o mabwa bato ba mate̱nge̱ne̱ dube̱ lo̱ngo̱ bo̱ngo̱, kane̱ Yehova ná a bole wa bokenju ke̱ o malingea dube̱ lo̱ngo̱. (Efe. 6:19, 20) Yete̱na o be̱n diboa la ngińa di mawaneye̱ wa mitakisan, baise̱ Yehova ná a bole wa ngudi ná o benge walame̱ne̱ wame̱ne̱ o bolea mo̱ bupisane̱ ngud’ango̱. Dube̱ lo̱ngo̱ di mabata ńaka, di bata pe̱ be̱ ngińa ponda te̱ o me̱ne̱no̱ jongwane̱ la Yehova.

OKWA NA BYEMBILAN BA BIBE̱L

10. Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa byembilan ba baboledi ba jemea ba Yehova bena be tilabe̱ o Bibe̱l, ka be be o Bonahebe̱r 11:32-34 e?

10 Paulo a ta nde mokwe̱ Betiledi ńa bwam. Oko mambo jita, nde oko pe̱ na byembilan ba baboledi ba jemea ba Yehova bena be tilabe̱ o Eyal’ao. Niponda a tiledino̱ kriste̱n a Bonahebe̱r, Paulo a baise̱ babo̱ ná ba duteye ońola byembilan dimuti la baboledi ba jemea ba Yehova ba dīno̱. (Langa Bonahebe̱r 11:32-34.) Di kwaleye te̱ ońola kiṅe̱ David, mō̱ ńa ban baboledi. A ta angame̱n lembe̱ mitakisan, seto̱ buka te̱ ma basingedi bao, nde na ma bato bō̱ pe̱ bena ba ta mo̱ mako̱m kwaṅ. Jombwedi te̱ eyembilan a David, di me̱ne̱ njika ngińa Paulo a kusino̱ ponda a dutedino̱ ońola eyembilan a longe̱ la David, na ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Paulo.

Ponda David a bukino̱ Goliat, a boli nde ngiń’a Loba epolo o pema oboso ba nje e ta ye̱ne̱ne̱ ka bo̱bo̱ (Ombwa dongo 11)

11. Ońola nje David a tano̱ e̱ne̱ne̱ biana a bo̱bi e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

11 David a ta nde e̱ne̱ne̱ ka moto nu bo̱bi kobisan na ngiń’a mison ńa mot’a bwemba Goliat. Goliat e̱nno̱ David, “na mo̱ a yaṅa mo̱.” Omo̱ń a me̱se̱, Goliat a ta kanjo, a ta a be̱ne̱ bewesan ba ngińa, a be̱ pe̱ mot’a bwemba ńa po̱ko̱po̱ko̱. O mune̱ mudi, David a ta nde son a yoto yena i si bi bila, i si be̱n pe̱ to̱ belongisan ba bwemba. Nde David a timbise̱ ngińa nje e ta ye̱ne̱ne̱ ka bo̱bo̱. A se̱me̱ye̱ nde na Yehova o kusa ngińa, na mo̱ a buka musinged’ao.​—1 Sam. 17:41-45, 50.

12. Njika mitakisan mipe̱pe̱ David a tano̱ angame̱n lembe̱ e?

12 David a ta angame̱n lembe̱ mitakisan mipe̱pe̱ mena mi wusa bole̱ ná e̱ne̱ ná a bo̱bi. David a boledi na jemea nu ńena Yehova a te̱se̱no̱ kiṅe̱ o Israel, Saul. O bebotedi kiṅe̱ Saul a ta a bola David edube. Ombusa ponda kumba e boli Saul a kumwa ko̱no̱ne̱ David. Saul a botedi nde takise̱ David, a keka na mo̱me̱ne̱ bwa mo̱.​—1 Sam. 18:6-9, 29; 19:9-11.

13. Nje David a bolino̱ te̱nge̱ne̱ mitakisan ma kiṅe̱ Saul e?

13 To̱ na mitakisan ma kiṅe̱ Saul, David a bengi bola kiṅe̱ ni te̱se̱be̱ na Yehova edube. (1 Sam. 24:6) David a si num Yehova njo̱m ońola mambo ma bobe Saul a bolino̱. O diwengisan, David a se̱medi nde na Yehova o kusa ngińa o lembe̱ mi mitakisan minde̱ne̱.​—Mye. 18:1.

14. Njika mitakisan ńamuloloma Paulo a lembe̱no̱ mena mi ta bowan na ma David e?

14 Ńamuloloma Paulo a ta a be̱ne̱ mitakisan me bowan na ma David. Basingedi ba Paulo ba ta ngińa jita buka mo̱. Jita la badiedi ba bebasi na ba politik ba mińa mao ba ta ba singe̱ mo̱. Ngedi iwo̱ ba dipi mo̱ ba we̱le̱ pe̱ mo̱ o beboa. Kapo̱ ka David, Paulo a takisabe̱ na bato bena ba ta bangame̱n be̱ mo̱ mako̱m. Bonasango bō̱ o mwemba ba ta ba te̱nge̱ne̱ mo̱. (2 Kor. 12:11; Fil. 3:18) Nde Paulo a ta a buka be̱se̱ bena ba ta ba te̱nge̱ne̱ mo̱. Ne̱ni e? A bengi te̱ dikalo to̱ na mitakisan. A bengi be̱ bonasango na bonańango jemea to̱ ponda ba bwese̱no̱ mo̱ ndutu. Omo̱ń a me̱se̱, a ta Loba jemea nate̱na o kwedi. (2 Tim. 4:8) A we̱li nde buka mi mitakisan minde̱ne̱, seto̱ ońolana a ta ngińa, nde ońolana a ta a se̱me̱ye̱ na Yehova.

Be̱ muyao n’edube niponda weno̱ keka kwalisane̱ ba bena ba mate̱nge̱ne̱ dube̱ lo̱ngo̱ (Ombwa dongo 15) *

15. Nje ye mpuli masu e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di tongwe̱le̱ o londe̱ mo̱ e?

15 Mo̱ we o lembe̱ mikumwan to̱ mitakisan ma mako̱m m’esukulu, mako̱m m’ebolo, to̱ ma belongi ba mbia be titi Mboṅ a Yehova e? Mo̱ moto a bwese̱ wa ndutu o mwemba e? Yete̱na e, o̱nge̱le̱ byembilan ba David na Paulo. We ná o benga “bukane̱ bobe bwam.” (Rom. 12:21) Mpuli mo̱ngo̱ mu titi ná o so̱lise̱ moto se̱nge̱ o mbo̱mbo̱ ka nje te̱ David a bolino̱, nde ná o so̱lise̱ Eyal’a Loba o mo̱nge̱le̱ na o milema ma ba bena ba to̱ndi o kase̱ mo̱. We ná o tongwe̱le̱ o bola nika yete̱na o se̱medi o Bibe̱l o bola bato malabe̱ ma myuedi mabu, o lee̱le̱ ba bena ba matakise̱ wa muyao n’edube, o bolea pe̱ be̱se̱ bwam nate̱na mo̱me̱ne̱ basingedi bo̱ngo̱.​—Mat. 5:44; 1 Pet. 3:15-17.

EMEA JONGWANE̱ LA BANE̱

16-17. Nje Paulo a si dimbedino̱ to̱ buńa e?

16 Obiana ńamuloloma Paulo a matimba mokwed’a Kristo, a ta nde mot’a njo na nu ta nu takise̱ bokwedi ba Yesu. (Bebolo 7:58; 1 Tim. 1:13) Yesu mo̱me̱ne̱ nde embe̱ Paulo, nu ta nu belabe̱ kwań ná Saulo, ná a si takise̱ pe̱ mwemba ma kriste̱n. Yesu a kwalisane̱ nde Paulo la mo̱ń, a kwese̱ mo̱ ndima. Ná miso̱ ma telame̱ mo̱, Paulo a ta eto̱m na mińakisan o wasa jongwane̱ la ba bato me̱ne̱ a takise̱no̱. Na sibise̱ la ńolo le̱se̱, emedi jongwane̱ la mokwedi Anania nu boli ná e̱ne̱ pe̱te̱.​—Bebolo 9:3-9, 17, 18.

17 Ombusa ponda Paulo a timbi elong’a mwemba yena e ta e biane̱ na be̱se̱, nde a si dimbedi belēdi Yesu okwe̱le̱no̱ mo̱ o nge’a Damasko. Paulo a bengi be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, emea jongwane̱ la bonasango na bonańango. Embi ná babo̱ nde ba ta ‘lo̱ko̱mea lao.’​—Kol. 4:10, 11.

18. Ońola nje yeno̱ biso̱ ndutu ponda iwo̱ o jemea jongwane̱ la bane̱ e?

18 Nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Paulo e? Niponda di botedino̱ jukea na tumba la Yehova, yen ebe di ta makwasi o pomane̱ jemea jongwane̱ la bane̱, ebanja di ta di bia ná di dia nde mye̱nge̱ ma bana o mbad’a mudī, di dia pe̱ di be̱n mambo jita o jokwa. (1 Kor. 3:1, 2) Nde ne̱ni yeno̱ nin we̱nge̱ e? Yete̱na ye etum a mimbu jeno̱ o bolea Yehova, na ná di mábe̱ne̱ eyeka so̱ṅtane̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o jemea jongwane̱, sepo̱n ke̱ di mawa na moto ńe peńa o mbale̱. Nde Yehova a yo̱ki bolane̱ bonasango asu o jembe̱ biso̱. (Rom. 1:11, 12) Ye mweńa ná jembe nika yete̱na di mapula kusane̱ Yehova ngińa.

19. Ońola nje Paulo a tongwe̱le̱no̱ e?

19 Paulo a boli mambo ma betańsedi mō̱ ombusa mo̱ timba kriste̱n. Ońola nje e? Ońolana a timbi so̱ṅtane̱ ná ngiń’a mison, besukulu bende̱ne̱, m’bwaṅ, na bose̱di ba si mawana tombwane̱. Moto a matongwe̱le̱ nde yete̱na a sibise̱ ńolo a lakisane̱ pe̱ Yehova. Biso̱ be̱se̱ jembilane̱ so̱ Paulo: (1) di se̱me̱ye̱ na Yehova, (2) jokwe na byembilan ba Bibe̱l, (3) jemeye pe̱ jongwane̱ la bonasango. Na nika nde Yehova a me̱nde̱no̱ bola biso̱ ngińa, to̱ di bo̱bo̱ nde nē̱!

MWENGE 71 Je nde mulo̱ṅ ma Yehova!

^ par. 5 O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea eyembilan a ńamuloloma Paulo. Di me̱nde̱ je̱ne̱ ná di sibise̱ te̱ ńolo, Yehova a mabola biso̱ ngińa o lembe̱ miyo̱yo̱n na o buka bo̱bo̱ lasu.

^ par. 1 BETELEDI BA BYALA: Je ná je̱ne̱ ná di bo̱bi ońola njo̱m iwo̱ te̱nge̱. K’eyembilan, si be̱ la ke̱nge̱nge̱, tue, diboa, to̱ ná di s’alo o besukulu bende̱ne̱. O mbata nika, basingedi basu pe̱ ba makeka bo̱bise̱ biso̱ na byala to̱ na mitakisan.

^ par. 57 BETELEDI BA MADUTA: Niponda Paulo a tano̱ ala langwea bato ońola Kristo, a dī ombusa mambo ma longe̱ lao la kwaṅ ke̱ a dia mot’a farisai. Yen ebe kalat’ao ya besukulu bende̱ne̱ na m’bo̱m ma kalati.

^ par. 61 BETELEDI BA MADUTA: Mako̱m m’ebolo me o keka ńakisane̱ munasango ná a late na babo̱ o bolise̱ buńa ba yabe̱ ba dine̱ diko̱m l’ebolo.