1. So priznajngja o apostol Pavle baši peske?

O APOSTOL PAVLE priznajngja kaj ponekogaš osetinela pe sine slabo. Ov iskreno vakergja kaj hari pohari našavela pli fizičko sila, kaj mora te borinel pe te šaj te postapinel ispravno hem kaj o Jehova na odgovorinela sine leske sekogaš ko molitve agjaar sar ov so adžikerela sine (2. Kor. 4:16; 12:7-9; Rim. 7:21-23). Isto agjaar, o Pavle priznajngja kaj leskere protivnikija dikhena le sine sar nekoj so na vredinela. * Sepak, ov na mukhlja o negativno mislibe e javerengoro ni leskere lična slabostija te vlijajnen upri leste hem te čhiven le te mislinen kaj na vredinela (2. Kor. 10:10-12, 17, 18).

2. Sprema 2. Korinkjanite 12:9, 10, koja važno pouka siklilo o Pavle?

² O Pavle siklilo jekh važno pouka. Ov halilo kaj o manuš šaj te ovel silno čak keda mislinela peske kaj tano slabo. (Čitin 2. Korinkjanite 12:9, 10.) O Jehova vakergja leske: „Mli sila sikavela pe celosno keda sian slabo“. Adalea, ustvari manglja te vakerel leske kaj ov ka del le i sila so falinela leske. Te dikha najangle soske na valjani te ova voznemirime keda amare protivnikija vredžinena amen.

3. So ka pomožinel amenge te ovel amen isto stavi sprema o vredžiba sar o apostol Pavle?

³ Nikoj amendar na mangela te ovel vredžimo. So šaj te  slučinel pe ako o dušmanja vredžinena amen hem ako adava but voznemirinela amen? Šaj te obeshrabrina amen (Izr. 24:10). Tegani, sar valjani te dikha ko asavke vredžiba? Šukar tano te ovel amen isto stavi sar o apostol Pavle, kova so vakergja: „Uživinava... ko vredžiba“ (2. Kor. 12:10). Ustvari o vredžiba hem o protivibe tane dokaz kaj siem čačutne učenikija e Hristoseskere (1. Pet. 4:14). O Isus vakergja kaj leskere sledbenikija ka oven progonime (Jovan 15:18-20). Akava isto slučingja pe ko prvo veko. Ko adava vreme, o manuša upro kola so vlijajngja i grčko kultura dikhena sine e hristijanen sar prosta hem kaj na vredinena. Slično stavi sine hem e Evreen. Na primer, nesave lendar dikhena sine e Petare hem e Jovane sar obična manuša so nane len bari škola (Dela 4:13). Adaleske so na sine len nisavo političko vlijanie hem nisavi voeno mokj, o hristijanja dikhjona sine sar slaba hem o manuša na poštujnena len sine.

4. Sar vlijajngja o negativno stavi e protivnikongoro upro prva hristijanja?

⁴ Dali o prva hristijanja dozvolingje o negativno stavi lengere protivnikongoro te čhinavel len te služinen e Devleske? Na. Na primer e Petareske hem e Jovaneske sine čest te oven progonime adaleske so sine učenikija e Isuseskere hem so sikavena sine e javeren baši leste (Dela 4:18-21; 5:27-29, 40-42). E hristijanen na sine len nisavi pričina te ladžan. Ustvari, i istorija sikavela kaj adala ponizna Hristoseskere učenikija taro prvo veko kergje but poviše šukaripe e manušenge nego bilo koj taro lengere protivnikija. Na primer, o bibliska lila so nesave taro adala hristijanja pišingje, avdive da pomožinena hem dena nadež milionja manušenge. Isto agjaar, o Carstvo bašo kova so ola kerena sine lafi više postojnela hem panda hari ka vladinel upri celi Phuv (Mat. 24:14). A so slučingja pe e mokjno političko imperijaja koja so progoninela len sine? Oj više beršencar na postojnela, a adala verna učenikija vladinena sar carija taro nebo. Ama, okola so protivinena pe sine lenge akana tane mule. A ako jekh dive voskresninena, upri lende ka vladinel o Carstvo kova so objavinena le sine o hristijanja kolende so ola mrzinena len sine (Otk. 5:10).

5. Sprema Jovan 15:19, soske o manuša taro sveto na poštujnena amen?

⁵ Avdive da nesave manuša na poštujnena amen hem asana amenge adaleske so mislinena kaj siem prosta hem kaj na vredinaja. Soske? Adaleske so nane amen ista stavija sar lende. Trudinaja amen te ova ponizna, krotka hem poslušna. Tari javer strana, o manuša ko sveto ceninena okolen soj tane gorda, arogantna hem buntovna. Osven adava, amen na mešinaja amen ki politika hem na džaja ki vojska. Adaleske so siem porazlična taro manuša ko sveto avdive, ola mislinena kaj na vredinaja ništo. (Čitin Jovan 15:19; Rim. 12:2.)

6. So uspejnela o Jehova te kerel preku plo narodo?

⁶ Bizi razlika sar dikhela amen o sveto, o Jehova preku amende kerela bare bukja. Adaleske so dela plo vodstvo, kerela pe i najbari propovedničko aktivnost ki manušikani istorija. Avdive leskere sluge objavinena o najprevedime hem o najpečatime spisanija ko sveto, hem koristinena i Biblija te šaj te pomožinen milionja manušenge te ovel len pošukar životo. Sa akava kerela o Jehova, kova so koristinela grupa manušen kolen so o sveto dikhela len sar slaba hem bizi vrednost te šaj te kerel mokjna bukja. Ama, dali šaj o Jehova te del sila tuke da hem te kerel tut pozoralo? Ako oja, so mora te kere te dobine leskiri pomoš? Te dikha trin bukja so šaj te sikljova taro apostol Pavle.

7. So sikljovaja taro e Pavleskoro primer?

⁷ Jekh buti so sikljovaja taro Pavle tani te na ovel amen previše doverba ki amari sila ili ko amare sposobnostija džikote služinaja e Jehovaske. Ako dikhaja sar o manuša so dikhena, e Pavle sine le šukar pričine te ovel gordo hem but uverimo ki peste. Ov barilo ko Tars, i glavno diz ki Kilikija, provincija ko Rimsko Carstvo. O Tars sine barvali diz koja sine pendžardi palo ple škole. E Pavle sine le baro obrazovanie — ov sine sikavdo taro Gamaliel, jekh taro najpoštujme evrejska vodačija ko prvo veko (Dela 5:34; 22:3). Nesavo vreme e Pavle da sine le nesavo vlijanie ko evrejsko opštestvo. Ov vakergja: „Napredujnava sine ko judaizam poviše taro but mle vrsnikija ko mlo narodo“ (Gal. 1:13, 14; Dela 26:4). Sepak, e Pavle na sine le previše doverba ki peste.

8. Sprema Filipjanite 3:8, sar dikhela sine o Pavle ko bukja kolendar so otkažingja pe, hem ki savi smisla uživinela sine ko slabostija?

⁸ O Pavle spremno otkažingja pe taro bukja kola so e javerenge sine previše važna. Ustvari, ov halilo kaj sa adala bukja so sine le angleder tane obično gjubre. (Čitin Filipjanite 3:8.) O Pavle skupo platingja adaleske so ulo e Hristoseskoro sledbeniko. Leskoro narodo mrzinela le sine (Dela 23:12-14). Iako o Pavle sine rimsko gragjani, o Rimjanja margje le hem čhivgje le ko zatvor (Dela 16:19-24, 37). Osven adava, o Pavle sine but svesno bašo ple slabostija hem bašo ple ograničuvanja (Rim. 7:21-25). Ama na mukhlja akala bukja te razočarinen le hem te obeshrabrinen le. Namesto adava, ov vakergja: „Uživinava ko slabostija“. Soske sine le asavko stavi? Adaleske so keda osetinela pe sine slabo, šaj sine jasno te dikhel kaj i sila so isi le nane leskiri, nego „avela taro Devel“ (2. Kor. 4:7; 12:10).

9. Sar valjani te dikha ko bukja kola so mislinaja kaj tane prečka te služina e Jehovaske?

⁹ Ako mangaja o Jehova te pomožinel amen, na smejnaja te mislina kaj amari vrednost zavisinela tari amari fizičko sila, obrazovanie, taro adava kotar avaja ili taro barvalipe so isi amen. Nane potreba te oven  amen akala bukja te šaj o Jehova te koristinel amen. Ustvari, maškar e Devleskere sluge „nane but džene kola soj mudra sprema o manušikane merilija, ni but mokjna, a ni but džene so avena taro važna familie“. Namesto adava, o Jehova biringja te koristinel „adava so o sveto dikhela le sar slabo“ (1. Kor. 1:26, 27). Adaleske, iako šaj nane tut o bukja kola soj spomnime ko početok taro akava pasus, adava nane prečka te služine e Jehovaske. Namesto adava, baš tegani šaj jasno te dikhe leskoro mokjno vas ko tlo životo. Na primer ako daraja taro okola so napadinena tlo veruvanje, molin e Jehova te pomožinel tuke hrabro te branine tli vera (Ef. 6:19, 20). Ako borinea tut hronično nasvalipaja, molin e Jehova te del tut i sila so valjani tuke te šaj te služine leske najšukar so šaj. Sekogaš keda osetinea sar o Jehova pomožinela tuke, tli vera ovela pozorali hem dobinea nevi sila.

10. Soske valjani te proučina o primerija e Devleskere verna slugengere taro purano vreme, sar okola soj spomnime ko Evreite 11:32-34?

¹⁰ O Pavle hor istražinela sine o sveta spisija. Ov džanela sine but faktija, ama isto agjaar sikljovela sine taro primerija e Devleskere verna slugengere kola soj tane spomnime ki Biblija. Keda pišinela sine e evrejska hristijanenge, o Pavle vakergja lenge te razmislinen bašo primer so dengje adala verna manuša. (Čitin Evreite 11:32-34.) Razmislin bašo cari o David. Ov mora sine te soočinel pe protivibaja na samo taro ple dušmanja nego hem taro okola so nekogaš sine leske amala. Verojatno o Pavle dobingja bari sila adaleske so razmislinela sine bašo životo akale careskoro. Te dikha sar šaj amen da, slično sar o Pavle, te razmislina hem te dobina sila taro primer e Davideskoro.

11. Soske o David dikhjola sine slabo? (Dikh i slika ki naslovno strana.)

¹¹ O Golijat kova so sine silno vojniko, dikhela sine e Davide sar slabo hem asala sine leske. Akava obučimo vojniko sine but pobaro hem sine le pošukar oružje. But pojaver lestar, o David sine samo jekh terno čhavo bizo iskustvo kova so na dikhjola sine spremno borbake. Ama, ustvari tegani keda dikhjola sine najslabo, o David sine najsilno. Sine le doverba ki e Jehovaskiri sila, hem o Jehova pomožingja leske te mudarel ple dušmane e Golijate (1. Sam. 17:41-45, 50).

12. Save javere problemea mora sine te soočinel pe o David?

¹² O David mora sine te soočinel pe panda jekhe problemea kova so šaj kerela le sine te osetinel pe slabo. Ov verno služingja e Sauleske, kole so o Jehova čhivgja le te ovel cari upro Izrael. Ko početok, o cari o Saul poštujnela sine e Davide. Ama pokasno, adaleske so sine gordo, ov ulo ljubomorno e Davideske. O Saul ponašinela pe sine but lošno e Davidea, pa čak probingja te mudarel le (1. Sam. 18:6-9, 29; 19:9-11).

13. Savo stavi sine e Davide iako o cari o Saul ponašinela pe sine lea nepravedno?

¹³ Iako o Saul ponašinela pe sine nepravedno lea, o David ponadari da sikavela sine poštovanje sprema akava cari so sine čhivdo taro Jehova (1. Sam. 24:6). O David na krivinela sine e Devle bašo e Sauleskere lošna postapke. Namesto adava, e Davide sine le doverba kaj o Jehova ka del le i potrebno sila te istrajnel ko akava pharo ispit (Ps. 18:1, natpis).

14. Slično sar o David, save pharipa sine e apostol Pavle?

¹⁴ O apostol Pavle da sine ko slična okolnostija sar o David. Leskere dušmanja sine  but pomokjna lestar. But vlijatelna verska hem politička vodačija ko leskoro vreme mrzinena le sine. O Pavle but puti sine mardo hem čhivdo ko zatvor. Osven adava, okola so valjani sine te oven leske amala ponašinena pe sine lea lošno, isto sar so sine e Davidea. Nesave taro sobranie čak protivingje pe leske (2. Kor. 12:11; Fil. 3:18). Ama, o Pavle uspejngja te pobedinel sarinen so sine protiv leste. Sar? Ov ponadari da propovedinela sine, iako protivinena pe sine leske. Ačhilo verno ple phralenge hem phenjenge čak keda ola da razočarinena le sine. A soj najvažno taro sa, ov ačhilo verno e Devleske dži ko krajo taro plo životo (2. Tim. 4:8). Uspejngja te nakhavel sa akala pharipa adaleske so sine le doverba ko Jehova, a na ki pli sila hem sposobnostija.

15. Koja tani amari cel, hem sar šaj te uspejna ki late?

¹⁵ Dali tu da mora te soočine tut vredžibaja hem protivibaja taro tle součenikija, kolege ili familija kola so nane e Jehovaskere svedokija? Dali nekoj taro sobranie ponašingja pe tuja lošno? Ako oja, setin tut ko David hem ko Pavle. Tu da šaj te pobedine „o lošnipa šukaripaja“ (Rim. 12:21). Keda o manuša protivinena pe tuke, tli cel na valjani te ovel te borine tut lencar sar o David so boringja pe e Golijatea. Namesto adava, valjani te pobedine o lošnipa agjaar so ka trudine tut te pomožine e manušenge te sikljoven bašo Jehova hem baši Biblija. Ki adaja cel šaj te uspejne ako odgovorinea ko lengere pučiba agjaar so ka koristine i Biblija, ako sian ljubezno hem sikavea poštovanje sprema okola so ponašinena pe lošno tuja, hem ako kerea šukaripe sarinenge, čak hem tle dušmanenge (Mat. 5:44; 1. Pet. 3:15-17).

16-17. So na bistergja nikogaš o Pavle?

¹⁶ Angleder te ovel e Hristoseskoro učeniko, o Pavle sine jekh terno drsko manuš kova so progoninela sine e Isuseskere sledbenikon (Dela 7:58; 1. Tim. 1:13). Korkori o Isus čhinavgja e Pavle, kova so tegani sine pendžardo sar Savle, ponadari da te napadinel e hristijansko sobranie. Ov kergja lea lafi taro nebo hem korjargja le. Te šaj sine palem  te dikhel, o Pavle mora sine te rodel pomoš baš taro okola so progoninela len sine. Ov ponizno prifatingja pomoš taro jekh učeniko so vikinela pe sine Ananija, kova so pomožingja leske palem te dikhel (Dela 9:3-9, 17, 18).

¹⁷ Iako pokasno sine le važno uloga ko hristijansko sobranie, o Pavle nikogaš na bistergja i pouka so dengja le o Isus džikote džala sine ko Damask. Ov ačhilo ponizno, hem spremno prifatingja i pomoš taro ple phralja hem phenja. O Pavle priznajngja kaj ola pomožingje leske hem kergje le te ovel pozoralo (Kol. 4:10, 11).

18. Soske ponekogaš na siem spremna te prifatina pomoš javerendar?

¹⁸ So šaj te sikljova taro Pavle? Keda prvo puti počmingjem te družina amen e Jehovaskere svedokoncar, šaj siem sine spremna te prifatina pomoš javerendar. Siem sine svesna kaj ko duhovno pogled siem sine sar „tikne čhave“ hem kaj isi but te sikljova (1. Kor. 3:1, 2). Ama, sar tano akana? Ako više beršencar služinaja e Jehovaske hem dobingjem pobaro iskustvo, šaj na siem više doborom spremna te prifatina pomoš, posebno taro okola so nane ko čačipe poviše vreme amendar. Sepak, na smejnaja te bistra kaj o Jehova but puti koristinela amare phralen hem phenjen te šaj te kerel amen pozorale (Rim. 1:11, 12). Ako mangaja te dobina sila taro Jehova, valjani te prifatina pomoš taro amare phralja hem phenja.

19. Soske o Pavle sine uspešno?

¹⁹ Otkeda ulo hristijani, o Pavle sine but uspešno. Soske? Adaleske so halilo kaj o uspeh na zavisinela tari nekaskiri fizičko sila, obrazovanie, barvalipe, kotar avela ili savi položba isi le ko opštestvo. Namesto adava, ov halilo kaj, ako tano ponizno hem ako isi le doverba ko Jehova, ka šaj te kerel but šukar bukja. Te dža sarine palo primer e Pavleskoro agjaar so 1) ka ovel amen doverba ko Jehova, 2) ka sikljova taro bibliska primerija hem 3) ka prifatina pomoš taro amare phralja hem phenja. Tegani, kobor hem te mislina kaj siem slaba, o Jehova ka pomožinel amenge te ova silna!