Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

LAHATSORATSE FIANARAGNE 29

“Naho fa Maleme Raho, le amy Izay Raho ro Matanjake”

“Naho fa Maleme Raho, le amy Izay Raho ro Matanjake”

“Mahafinaritse ahy areke ty fahalemeagne, ty fagnambanembaneagne, ty tsy fisiagne, ty fagnenjehagne naho ty raha sarotse, noho ty amy i Kristy.”—2 KOR. 12:10.

HIRA 38 Izy no Hampahery Anao

INO TY HO TREA’O ATO? *

1. Ino ty raha nitsapa i apostoly Paoly?

TENA nahatsapa ty apostoly Paoly tie misy fotoagne reke nahatsiaro ho maleme. Nirehake reke tie “mihaosa ty vata’e”, le nanjare nialy mafe reke vaho izay nahavita nanao ty zoton’arofo i Jehovah. Nisy fotoagne ka tsy arake ty nieretsereta’e aze ty fomba namalea i Jehovah ty vavake natao’e. (2 Kor. 4:16; 12:7-9; Rom. 7:21-23) Nihay i Paoly ka fa nihevetse aze ho maleme * ty ndaty mpanohetse aze. Faie tsy nahavy aze hihevetse ty tegna’e ho tsy misy ilagne aze ty fahalemea’e naho ty raha rehafe o ndatio miomba aze.—2 Kor. 10:10-12, 17, 18.

2. Ino ty lesogne lahibey nianara i Paoly naho henteagne ty 2 Korintianina 12:9, 10?

2 Nisy lesogne lahibey nianara i Paoly, le tihoe afake ty hatanjake ty ndaty raike naho fa mahatsapa ho maleme. (Vakio ty 2 Korintianina 12:9, 10.) Hoe ty Jehovah tamy i Paoly: ‘Voririke ty fiasa ty heriko ama’o naho fa maleme rehe.’ Ty dika izay, hagnomey hery fagnampe’e aze ty Jehovah mba hahavy aze hatanjake. Andao hodinehentikagne hey tie nagnino tika ro tsy toko’e ho kivy naho fa misy ndaty magnambanembane antika.

RAMBESO HO HAFALEAGNE TY FAGNAMBANEMBANEAGNE AZO

3. Nagnino ro toko’e ho rambesentika ho hafaleagne ty fagnambanembaneagne antikagne?

3 Tsy misy amantika te ho ambanembanegne zao. Faie naho ohatse tika mifantoke loatse amy ty raha rehafe o mpanohetseo sady boseke, le va’e hahavy antika ho kivy zay. (Ohab. 24:10) Akore areke ty toko’e hiheverantika ty fagnambanembaneagne atao iareo? Rambeso ho hafaleagne manahake ty natao i Paoly. (2 Kor. 12:10) Ty anto’e, naho fa itika ambanégne ndra enjehegne, le magnaporofo zay tie mpiana i Jesosy vata’e tika. (1 Pet. 4:14) Sady toe fa nirehake ty Jesosy tie henjehegne ze mpanonjohy ty lia’e. (Jaona 15:18-20) Izay vata’e ty nanjò o Kristiana tamy taonjato voaloha’eo. Nihevere ty ndaty nagnorike ty kolontsaigne grike tamy izay ho ndaty ambane naho tsy le manam-pahaiagne iareo. Nihevere ty Jiosy ila’e ho ndaty tsy le manao akore ka iareo, agnisa izay ty apostoly Petera naho i apostoly Jaona. (Asa. 4:13) Tena maleme naho tsy misy mpiaro ty fahatreava ty ankamaroa ty ndaty iareo tamy izay, satria tsy nanao politike naho tsy nimete nanao maramila iareo.

4. Akore ty natao i Kristiana tamy taonjato voaloha’e rey naho fa nisy ndaty nagnambanembane iareo?

4 Tsy natao o Kristiana rehoe sakagne tsy hanompoagne i Jehovah sasa ty nifihevera o mpanohetseo iareo. Nirambese i apostoly Petera naho i apostoly Jaona ho voninahitse ty fagnenjehagne iareo satria noho iareo manonjohy ty lia i Jesosy naho mampianatse ty miomba aze ty mahavy izay. (Asa. 4:18-21; 5:27-29, 40-42) Tsy natao iareo hahamegnatse iareo zay. Ndra tie tsy nagnaja iareo aza ty ndaty nagnodidigne iareo, le nikezake nagnampe ty hafa avao iareo. Misy boke amy Baiboly ao ohatse nisorate ty ila’e amy iareo. Mbe mahasoa ty ndaty an-tapetrisa’e amy izao i boke rey sady mahavy iareo hanagne fanantenagne. Fa manjaka an-dagnitse agne hinane zao i Fanjakàn’Andrianagnahare nitorie iareoy, le tsy ho ela ka le hanjaka an-tane etoy. (Mat. 24:14) Ie amy izao, i fitondram-panjakagne natanjake nagnenjeke iareo tamy izaỳ fa ela ty nirava’e. Fa mpanjaka an-dagnitse agne ka o Kristiana tsy nivalike rehoe amy izao. Ie amy izao, i ndaty nagnenjeke iareoy fa nimate iaby. Naho ohatse ho velomegne indraike iareo, le i Fanjakagne nitorie i Kristiana niheje iareoy ty hinday iareo amy izay.—Apok. 5:10.

5. Nagnino ty vahoa i Jehovah ro ambanembané o ndatio, arake ty Jaona 15:19?

5 Ambanembané o ndatio ka ty vahoa i Jehovah amy izao sady kizakizahe iareo satria ndaty tsy le manao akore, hoe iareo. Nagnino? Satria tsy mitsikombe ty toe-tsay ty ndaty amy ty tontolo toy tika. Iareo zao tea mibohaboha, magnambone tegna sady ze tea iareo avao ro atao’e. Fa itika mikezake miambane, maleme fagnahy sady tea mankatò. Tsy manao politike ka tika sady tsy manao maramila ndra aia ndra aia misy antika. Hevere iareo ho ambane areke tika satria tsy mitovy amy iareo.—Vakio ty Jaona 15:19; Rom. 12:2.

6. Magnampe ty vahoa’e ty Jehovah mba hahavita asa lahibey. Inogne zay?

6 Tsiarovo fa ty tontolo toy ro mihevetse antika ho ambane, fa i Jehovah tsy hoe izay. Ireke aza mampiasa antika mba hanao asa tena lahibey. Itika zao ohatse ty ampiasae’e mba hanao ty asa fitoriagne magneran-tane. Itika mpanompo’e ka ro ampiasae’e handika naho hizara gazete magneran-tane, sady mampiasa Baiboly tika mba hagnampeagne o ndatio hagnasoa ty fiaigna’e. Tsy ho nivita o asa rehoe naho tsy teo ty Jehovah. Le ndaty hevere ty tontolo toy ho tsy le manao akoreo ty ampiasae’e hanao o asa lahibey rehoe. Fa akore ty amantika tsikiraidraike? Magnampe antika mba hatanjake ka vao ty Jehovah? Naho eka, le ino ty mila ataontika mba hahazoantikagne fagnampeagne boake ama’e? Andao tika handineke raha telo azontika ianaragne boake amy i apostoly Paoly.

KO MIANTEHETSE AMY TY HERI’O

7. Ino ty lesogne raike ianarantikagne boake amy i Paoly?

7 Izao ty lesogne raike ianarantikagne boake amy i Paoly: Ko miantehetse amy ty heri’o ndra ty fahaia’o naho fa manao ty asa i Jehovah. Naho henteagne ty raha niaigna i Paoly, le tena nanagne anto’e ho nireharehagne naho ho nianteheragne tamy ty tegna’e reke. Nibey ta Tarsosy agne ohatse reke. Io ty rova bey i Kilikia, faritse raike a Roma agne. Nanan-karena o tane iohoe sady nisy toeragne fianaragne ambone, nalaza ty tao. Ndaty nianatse ka ty Paoly sady ie amy izao, i Gamaliela, mpitarike fivavahagne Jiosy nihajae o ndatioy ty nampianatse aze. (Asa. 5:34; 22:3) Ndaty tena nanagne ty maha ie aze areke ty Paoly. Nirehake reke tie: ‘Nihoatse ty ankamaroa ty ndaty nitovy taogne tamako ty fandrosoako tamy ty fivavahagne Jiosy.’ (Gal. 1:13, 14; Asa. 26:4) Faie tsy niantehetse tamy ty tegna’e ty Paoly ndra tie teo zay.

Manahake o ‘fako mitoborogneo’ ty fihevera i Paoly ty raha nihevere ty tontolo toy ho lahibey naho ampitoviegne amy ty tombotsoa hanonjohy ty lia i Jesosy (Fehentsoratse 8) *

8. Akore ty nihevera i Paoly ty raha iaby nafoe’e, arake ty Filipianina 3:8, le nagnino ty olagne natrehe’e ro nirambese’e ho hafaleagne?

8 Tsy nanegnena i Paoly ty namoe ty raha nihevere ty tontolo toy ho lahibey. Hoe “fako mitoborogne” aza ty fihevera’e i raha rey. (Vakio ty Filipianina 3:8.) Maro ty raha sarotse natrehe i Paoly naho fa ireke nanonjohy ty lia i Kristy. Nanjare niheje ty ndaty Jiosy manahake aze ohatse reke. (Asa. 23:12-14) Jinera naho ginadra o Romanao ka reke ndra tie nanagne zom-pirenena romana. (Asa. 16:19-24, 37) Nahatsapa ka reke tie tsy mora ty mankatò satria reke tsy voririke. (Rom. 7:21-25) Faie tsy natao i Paoly sakagne tsy hagnorihagne ty lia i Kristy sasa o olagne rehoe. Nirambese’e ho hafaleagne aza rey. Fa nagnino? Satria naho fa nahatsapa ho naleme reke, le nitrea’e tie niasa tama’e ty hery i Jehovah.—2 Kor. 4:7; 12:10.

9. Akore ty toko’e hiheverantikagne ty olagne mahazo antika?

9 Naho teantikagne ka ty hahazo hery boake amy i Jehovah, le tsy toko’e hieretseretse tika tie ty heri-batantikagne, ty fahaiantikagne, ty kolontsaintika, ndra ty raha anagnantika ro mahavy antika ho sarobily. Ty anto’e, tsy miankigne amy ireo ty mahavy i Jehovah mampiasa antika. Naho ty maregne, le tsy maro ty mpanompo i Jehovah ‘mahilala arake ty nofotse, mahery naho soa fifotoragne.’ Fa ty ‘raha maleme amy ty tontolo toy aza ro jinobo i Jehovah mba hampiasae’e.’ (1 Kor. 1:26, 27) Tsy sakagne tsy hanompoa’o i Jehovah areke ty tsy fanagna’o i raha hevere ty tontolo toy ho sarobily rey. Toko’e ho hararaote’o aza zay mba hahatreava’o tie tena ampiasae i Jehovah ama’o ty heri’e. Naho ohatse rehe matahotse naho fa misy ndaty manohetse ty raha inoa’o, le mangataha herim-po amy i Jehovah mba hahavita’o hiaro ty raha inoa’o. (Efes. 6:19, 20) Naho ohatse ka rehe managne aretegne miteza, le mangataha hery amy i Jehovah mba hahafaha’o manompo aze arake ze vita’o. Vao mainke hitombo ty finoa’o sady hihamatanjake rehe, arakarake ty ahatreava’o ty fomba agnampea i Jehovah azo.

MIANARA TANTARA O NDATY AMY BAIBOLY AO

10. Nagnino tika ro toko’e hianatse miomba ty mpanompo i Jehovah tsy nivalike agnate Baiboly ao, agnisa izay i aze voarehake amy Hebreo 11:32-34 ao rey?

10 Tea nianatse Soratse Masigne ty Paoly. Tena maro ty raha nianara’e tao, agnisa izay ty miomba ty ndaty niaigne taloha’e voarehake ao. Naho fa nanoratse hoahy o Kristiana hebreò ty Paoly, le nandrisike iareo mba handineke ty miomba i mpanompo i Jehovah tsy nivalike rey. (Vakio ty Hebreo 11:32-34.) Agnisa izay ohatse ty Davida Mpanjaka. Tsy ty fahavalo’e avao ro nanohetse aze fa ndra ty ndaty niragne’e ka. Naho dinehentika ty raha niaigna i Davida, le ho takantikagne tie nagnino ro nagnampe i Paoly hahazo hery ty fisaintsaigna’e ty fiaigna i Davida. Azontikagne tahafegne ka i raha natao i Paoly zay.

Tsy natahotse hialy amy i Goliata ty Davida ndra tie mbe niajalahy naho hoe naleme. Ty anto’​e, natoky reke fa hagnomey hery aze ty Jehovah mba handresea’⁠e i Goliata. (Fehentsoratse 11)

11. Nagnino ty Davida ro hoe naleme naho oharegne amy i Goliata? (Henteo ty sare amy ty fogno ty gazete toy.)

11 Hoe maleme ty Davida naho oharegne amy i Goliata, lahilahy mpialy mahery. Naho fa nahatrea i Davida reke, le ‘nagnambanembane’ aze. Fa nagnino? Tsy vita ty bey naho abo avao ty Goliata, fa niampe soa ka ty fitaovagne fialiagne tama’ey sady fa zatse aly reke. Fa i Davida mbe niajalahy sady tsy mpialy ro tsy nisy fitaovagne fialiagne fire ty tama’e. Faie ireke ro nahery naho ty maregne. Ty anto’e, niantehetse tamy i Jehovah reke, le nimei’e hery mba handreseagne i Goliata.—1 Sam. 17:41-45, 50.

12. Ino ty olagne hafa natrehe i Davida?

12 Nisy olagne hafa natrehe i Davida ka va’e ho nahavy aze nahatsiaro ho maleme. Inogne zay? Nanompo i Saoly reke, i mpanjaka tinendre i Jehovah hoahy o Israelioy. Tamy ty voaloha’e reke, le tena nagnaja i Davida. Faie nagnambone tegna reke naho fa tafara tatoy, le nanjare nialogne i Davida. Nanjare niheje’e vintagne aza ty Davida, le nitea’e ho vonoegne.—1 Sam. 18:6-9, 29; 19:9-11.

13. Akore ty natao i Davida naho fa nanao raha tsy rare’e tama’e ty Saoly mpanjaka?

13 Faie ndra tie teo aza ze tsy rare’e natao i Saoly Mpanjaka tamy i Davida zay, le mbe nagnaja aze avao reke. Ty anto’e, neke’e fa i Jehovah ty nanendre i Saoly ho mpanjaka. (1 Sam. 24:6) Tsy mba nagnomey tsiny i Jehovah ty Davida noho ty raha raty natao i Saoly. Ireke aza nangatake hery tamy i Jehovah mba hahavita’e hiaretse.—Sal. 18:1 naho ty rehake mampizilike aze.

14. Ino tamy ty raha natrehe i Paoly ro nitovy tamy ty olagne nanjò i Davida?

14 Niatreke raha nitovy tamy i Davida ka ty Paoly. Tena nimaro ty fahavalo’e sady nahery ambone’e. Agnisa izay ty mpitarike fivavahagne naho ty manam-pahefagne tamy ty andro’e. Jinera naho ginadra iareo mateteke ty Paoly. Nisy ragne’e ka tsy mba nagnaja ndra nagnampe aze. Nisy ila’e tagnivo fiangonagneo aza tena nanohetse aze. (2 Kor. 12:11; Fil. 3:18) Faie nivita i Paoly ty niatreke ze raha iaby zay. Akore ty natao’e? Nitory avao reke ndra tie nisy nanohetse aza. Mbe nitea’e avao ka i mpiharo finoagne ama’e rey ndra tie nandiso tamà aze aza ty raha natao iareo. Fa ty tena lahibey, le ireke tsy nivalike tamy i Jehovah amparampahafate’e. (2 Tim. 4:8) Tsy noho ty hery i Paoly manokagne ty nahavita’e ireo, fa noho ireke niantehetse tamy i Jehovah.

Mikezaha mba hagnaja ty hafa naho ho soa fagnahy naho fa magnazava amy iareo ty anto’e tsy anoa’o raha raike (Fehentsoratse 15) *

15. Ino ty tanjontikagne, le akore ty hahavitantika izay?

15 Ambanembané ty mpiara-mianatse ndra ty mpiara-miasa ama’o ndra ty longo’o vao rehe? Sa enjehe iareo? Fa nisy ndaty tagnivo fiangonagne eo ka vao nanao raha nandiso tamà azo? Naho izay ty raha manjò azo, le tsikombeo ty Davida naho i Paoly. Matokia fa vita’o ty ‘mandrese ty raty amy ty soa.’ (Rom. 12:21) Tsy ty hitorake vato ty pelahandry ty ndaty manohetse azo manahake ty natao i Davida ty tanjo’o, fa ty hagnampe aze hianatse miomba i Jehovah naho ty Baiboly. Ho vita’o zay, naho mampiasa Baiboly rehe naho fa mamale ty raha agnontenea o ndatio, magnaja naho maneho hasoa fagnahy amy ze ndaty manao raha tsy rare’e ama’o, naho manao soa amy ze kila ndaty, agnisa izay ty ndaty malaigne azo.—Mat. 5:44; 1 Pet. 3:15-17.

EKEO TY FAGNAMPEA TY HAFA

16-17. Ino ty raha tena tsy nihaligno i Paoly?

16 Nagnenjeke naho nagnambane ty mpanonjohy ty lia i Jesosy ty apostoly Paoly taloha ty naha Kristiana aze. (Asa. 7:58; 1 Tim. 1:13) I Saoly ty nahafantaragne aze tamy izay. Tamy ireke nandeha hagnorohoro naho hamono o Kristianaoy, le nisakagne aze ty Jesosy. Nirehake tama’e boake an-dagnitse agne ty Jesosy, sady natao’e tsy nahatrea ndra inogn’ino ty Paoly. Tsy maintsy nipay fagnampeagne tamy i ndaty nenjehe’e mafe rey ty Paoly naho te hahatrea indraike. Niambane reke, le nagneke naho fa nagnampe aze hahatrea indraike ty mpianatse raike atao tihoe Ananiasy.—Asa. 9:3-9, 17, 18.

17 Tafara o raha niseho iohoe, le Kristiana ty nanjare nahafantaragne i Paoly. Faie tena tsy nihaligno’e ty lesogne nampianare i Jesosy aze tamy ireke nandeha mba Damaskosy mbeoy. Nanjare niambane avao areke ty Paoly sady nivognogne hagneke ty fagnampea ty mpiharo finoagne ama’e. Tena nagneke reke fa iareo ro ‘nagnampe naho nampahery aze.’—Kol. 4:10, 11.

18. Nagnino ro va’e hisy fotoagne ho sarotse amantika ty hagneke hampea ty hafa?

18 Ino ty raha ianarantikagne boake amy i Paoly? Naho vaho manomboke mianatse ty hamarenagne tika, le soa naho vognogne handrambe fagnampeagne boake amy ty hafa satria mbe maro ty raha mila ianarantika. (1 Kor. 3:1, 2) Fa akore ka naho fa ela tika ro nanompo i Jehovah sady fa za-draha? Va’e hieretseretse tika tie tsy mila fagnampeagne boake amy ty hafa sasa, lohotsie naho ndaty nahatrea hamarenagne tafarantikagne ro magnampe antika. Faie ko haligno fa o rahalahio naho o rahavaveo ty mateteke ampiasae i Jehovah mba hagnampeagne antikagne. (Rom. 1:11, 12) Mila magneke ty fagnampea ty hafa areke tika naho te hahazo hery boake amy i Jehovah.

19. Nagnino ty Paoly ro nahavita raha miambake?

19 Nahavita raha miambake maro ty Paoly naho fa nanjare Kristiana. Akore ty nahavita’e irey? Tsy niantehetse tamy ty herim-bata’e, ty fahaia’e, ty fanagna’e, naho ty tane niavia’e reke fa niambane naho niantehetse tamy i Jehovah. Lonike abey tika hitsikombe i Paoly, le 1) hiantehetse amy i Jehovah, 2) handrambe lesogne boake amy ty tantara o ndaty amy Baiboly ao, naho 3) hagneke ty fagnampea o mpiara-manompò. Naho itika manao ireo, le matokia fa hagnatanjake antika ty Jehovah ndra inogn’ino ty olagne va’e hahavy antika hahatsiaro ho maleme.

HIRA 71 Tafik’i Jehovah Isika!

^ feh. 5 Handineke ty raha azontikagne ianaragne boake amy i apostoly Paoly tika amy ty lahatsoratse toy. Ho treantika ato tie naho miambane tika, le hagnomey hery antika ty Jehovah mba hahavitantika hiaretse naho fa misy ndaty magnambanembane antika. Homei’e hery ka tika naho fa mahatsiaro ho maleme.

^ feh. 1 FAGNAZAVAGNE: Maro ty anto’e va’e hahavy antikagne hahatsapa ho maleme. Va’e noho itika tsy voririke zay, ndra rarake, ndra tsy salama, ndra tsy le manam-pahaizagne fire. Va’e hahavy izay ka ty fandratiratiagne rehafe o mpanohetseo ndra ty fagnenjehagne mivantagne atao iareo.

^ feh. 57 SARE: Nengà i Paoly iaby ze raha niampiasae’e tamy ireke mbe ni-Fariseoy, agnisa izay i horognam-boke nianara’e rey naho i boate misy andinin-teny fatao o Fariseò an-kandri’eo, satria tsy nampiasa ireo reke naho fa nitory miomba i Kristy.

^ feh. 61 SARE: Rahalahy raike seré ty mpiara-miasa ama’e hankalaza aniverisera miarake amy iareo.