1. Apostoli Paulu yange pase wang ér nyi?

APOSTOLI PAULU pase wang ér ashighe agen yange un vôr. Yange kaa ér or u un lu sha iyol la ngu “saan ishe,” nahan gba u una nôngo kpoghuloo sha er una er kwagh u vough yô. Shi Paulu kaa ér lu hanma shighe Yehova ungwan msen na er un hen la ga. (2 Kor. 4: 16; 12: 7-9; Rom. 7: 21-23) Paulu shi yange fa er mbaahendanev nengen un ér un ngu a agee ga * yô. Nahan cii kpa, Paulu de ér akaa a ior lu ôron sha a na dang la shin mbamyen nav ve na i lu un inja ér un gba kwagh ga ze.—2 Kor. 10:10-12, 17, 18.

2. Sha kwagh u 2 Mbakorinte 12:9, 10 a er yô, ka kwagh u vesen u nyi Paulu yange hene?

² Paulu yange hen kwagh u vesen nahan ér; zum u i lu or inja ér nan gba kwagh ga je kpa, nana fatyô u lun agee. (Ôr 2 Mbakorinte 12:9, 10.) Yehova yange kaa a Paulu ér, “ka ken or u agee a yen nan la je ka m hemba tesen tahav av ye.” Inja na yô, Yehova una fatyô u nan Paulu tahav mbu kwagh a gbe un a mi la. Nahan de se fa ityôkyaa i i ne ve i doo u ishima ia za se iyol shighe u mbaahendanev ve lu tuhwan se ga yô.

3. Er nan ve i doo u a saan se iyol shighe u i lu tuhwan se?

³ Or môm kpa nan soon ér i tuhwa nan ga. Nahan cii kpa,  aluer se tôô ishima yase cii se ver sha ityuhwanev mbi mbaihyomov asev ve toho se la yô, alaghga iyol ia kpe se. (Anz. 24:10) Sha nahan yô, doo u se nenge ityuhwanev mbi mbaahendanev asev la nena? Doo u se kpa a “saan se iyol shighe u . . . i lu tuhwan” se yô, er Paulu nahan. (2 Kor. 12:10) Sha ci u nyi? Sha ci u zum u ior ve lu hendan a vese shi tuhwan se yô, kwagh la ngu a tese ér se mba mbahenen mba Yesu. (1 Pet. 4:14) Yesu yange kaa ér, a tôv mbadondon un a ican. (Yoh. 15:18-20) Man lu kwagh u er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli je la. Sha ayange a tsuaa la, ior mba dondon aeren a Mbagrika nengen Mbakristu ér ve gba kwagh ga. Mbayuda di nengen Mbakristu ér ka ior mba “ve hen makeranta ga shi ve lu ior mba sha kwarkyaa ga yô” er apostoli Peteru man Yohane nahan. (Aer. 4:13) Yange lu inja er Mbakristu mba a agee ga nahan; sha ci u i fa ve ken pati ga, shi shoja kpa ve nyôron ga, nahan ior nengen ve ér mba ior mba sha kwarkyaa ga.

4. Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara, yange ior a lam sha a ve dang kpa ve er nena?

⁴ Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara yange ve de ér iyol i kpe ve sha ci u mbaahendanev mba nengen ve dang yumu? Ei. Ikyav i tesen yô, apostoli Peteru man Yohane yange ve nenge ér aluer i tôv ve a ican sha ci u ve mba dondon Yesu shi pasen ior kwagh na yô, ka ve kwagh u icivirigh. (Aer. 4: 18-21; 5:27-29, 40-42) Mbahenen mbara yange ve nenge a ityôkyaa i môm i vea hee ga. Shin er i naan Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la icivir ga nahan kpa, ve hemba eren akaa a wasen ior a mbaahendanev vev. Ikyav i tesen yô, ityakeda i Bibilo i Mbakristu mban mbagen nger la, i za hemen u wasen ior miliôn imôngo shi nan ve ishimaverenkeghen. Heela tseegh ga, Tartor u ve pasen kwagh u u la ngu hemen sha hegen, shi ica a gba ga tsô ua hemen uumace cii. (Mat. 24:14) Kpa gomoti u Mbaroma u lu tôvon Mbakristu mbara a ican la yô, kera ngu ga ica i gba hegen. Nahan kpa, Mbakristu mbara mba ator sha hegen. Tseegh ga, mbaahendanev vev mbara kpe kera; shi aluer ka u a va nder ve je kpa, vea lu sha ikyev i hemen u Tartor u Mbakristu mban lu pasen kwagh u u ve, ve kôr ve ihyom la.—Mpa. 5:10.

5. Er i pase ken Yohane 15:19 nahan, er nan i nengen ior mba Yehova ér ve gba kwagh ga?

⁵ Nyian kpa, ior mbagen ka ve kenger se Mbashiada mba Yehova dang shi ka ve naha se tar sha ci u ve nenge ér se fa kwagh ga shi se gba kwagh kpaa ga. Sha ci u nyi? Sha ci u ieren yase kaha kposo a ior i tar ne. Ka se nôngo sha er se lu a aeren a dedoo er iyol hiden a mi ijime man ishima i legh legh nahan shi se mba ior mba ungwan tindi. Kpa ior i tar ne yô, gema soo iyolmoron man ihyagh kua ihyembeato. Kwagh ugen yô, se mba we ave sha akaa a patii ga shi se mba nyer shoja ga. Se mba kposo a ior i tar ne, sha nahan yô, mba nengen se ér se gba kwagh ga.—Ôr Yohane 15:19; Rom. 12:2.

6. Ka tom u vesen u nyi Yehova a lu wasen ior nav u erene?

⁶ Er ior i tar ne i nengen se ér se gba kwagh ga nahan kpa, Yehova yô, ngu eren tom a vese u kuren awashima na. Ngu eren tom a vese sha u pasen loho u dedoo sha gbenda u i gbe je kpa i lu a vande pasen ga yô. Ka Mbashiada mba Yehova ve lu gberen umagazin mba i hembe geman ve ken ijô kpishi shi ve hembe samber sha tar cii nyian la ye, shi ka ve er tom a Bibilo sha u wasen ior miliôn imôngo u fan kwagh u vea er ve uma ve una hemba doon yô. Ka sha tahav mbu Yehova se fetyô u eren akaa ne ye, nahan icivir la cii ka i na. Ngu eren tom a ior mba tar u nenge ér ve gba kwagh ga ne u eren ityom i kpilighyol ne. Kpa hide se asange asange di ye?  Yehova una fatyô u nan se tahav je kpa? Aluer ka nahan yô, ka nyi se er ve se zua a iwasen hen a na? De se time sha akaa atar a se fatyô u henen ken ikyav i apostoli Paulu la yô.

7. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Paulu laa?

⁷ Kwagh u hiihii u se hen ken ikyav i Paulu la yô, ka un ne: De suur sha agee a ou shin sha tahav ou er u lu civir Yehova ne ga. Sha mnenge u or yô, Paulu yange ma lu or u kaan ihyagh shin ma nengen ér un fa kwagh hemba hanmaor. Yange vese ken Tarsu u lu geri u vesen ken tiôntar u Mbaroma ugen yô. Tarsu yange lu geri u ior lu a kwagh ave ker kpishi shi lu a yunivasiti i i za iti kpishi yô. Paulu yange za makeranta kpishi, shi hen kwagh sha ikyev i Gamaliel, orhemen u ken Mbayuda u fa ityesen shi i naan un icivir kpishi sha ayange la yô. (Aer. 5:34; 22:3) Shi Paulu lu tagher tagher ken ityô na i Mbayuda la. A kaa ér: “M lu zan hemen ken kwaghaôndo u Mbayuda la hemban mbakwav wam kpishi mba ve lu ken tar wam la.” (Gal. 1:13, 14; Aer. 26:4) Nahan cii kpa, Paulu suur sha mkav na ga.

8. Er i pase ken Mbafilipi 3:8 man ken ngeren u shin kpe la nahan, Paulu yange nenge akaa a undu la nena, man yange ‘i saan un iyol shighe u a lu a agee ga’ la, sha ci u nyi?

⁸ Yange saan Paulu iyol u undun akaa a lu a mi ve ior nengen un ér ngu kwagh la. Jighilii yô, yange nenge akaa a ngise lu a mi la cii ér “ka ihyôghonov dang.” (Ôr Mbafilipi 3:8 man ngeren u shin kpe.) Paulu yange tagher a atsan kpishi shighe u hingir Orkristu la. Ior nav yange ve kôr un ihyom. (Aer. 23:12-14) Mbaroma mba ve lu tar môm yô, ve gbidye un shi ve wuhe un ken purusu. (Aer. 16:19-24, 37) Heela tseegh ga, Paulu yange kav er un yen shi ka i taver un u eren kwagh u vough yô. (Rom. 7: 21-25) Nahan cii kpa, Paulu de ér mbaahendanev shin mbamyen nav ve na un iyolkpen ga; je yô, a kaa ér: ka “i saan mo iyol shighe u m lu a agee ga” yô. Sha ci u nyi? Sha ci u yange i lu shighe u Paulu a lu agee ga la je, Aôndo a wase un ye.—2 Kor. 4:7; 12:10.

9. Doo u se nenge akaa a a fatyô u nan se iyolkpen la nena?

⁹ Aluer se soo ser Yehova a na se agee yô, gba u se nenge ser ka gbong gbong u iyolough wase shin makeranta u se ze shin ityô yase  shin akaa a se lu a mi la, aa tese ér se gba kwagh ga. Ka akaa ne a a na ve se gba kwagh sha ishigh ki Yehova ga. Jighilii yô, ken ior mba Aôndo kpa, “ka ior kpishi ve lu sha ian i utaha ga, shi ka ior kpishi i mar ve hen icombor i icivirigh kpaa ga.” Kpa Yehova ti gema tsua “akaa a tar ne a ior ve nengen ér nga a tahav ga la” ngu eren tom a mi. (1 Kor. 1:26, 27) Nahan aluer u ngu a kaa a i ter sha mhii u ikyumhiange ne la ga kpa, u fatyô u civir Yehova. De nengen iyol you wer u gba kwagh ga ze. Fa wer, er u lu a akaa a ior i tar ne i lu a mi la ga ne kpa, Yehova una na u agee. Ikyav i tesen yô, aluer ka i cier we iyol zum u ior ve lu lamen sha kwaghaôndo wou dang yô, er msen sôn Yehova a na u ishimataver sha er u fatyô u pasen ior kwagh u jighjigh wou u nan yô. (Ef. 6:19, 20) Aluer u ngu nôngon a icôronuange kpa, sôn Yehova a na u agee sha er u za hemen u civir un yô. Ka wea nenge er Yehova a lu wasen we yô, jighjigh wou a seer shi u hemba lun a agee cii.

10. Doo u se hen kwagh ken ikyav i mbajighjigh mba sha ayange a tsuaa, er mba i ter kwagh ve ken Mbaheberu 11:32-34 la, sha ci u nyi?

¹⁰ Paulu yange a time ken ruamabera sha gbashima. Yange hen akaa a mimi kpishi, shi hen kwagh ken akav a ior mba i nger kwagh ve ken Mkaanem man Aôndo la. Shighe u Paulu lu ngeren washika hen Mbakristu mba ken Heberu la, a kaa a ve ér, ve hen sha ikyav i mbajighjigh mba ngise ve civir Yehova sha ayange a tsuaa la. (Ôr Mbaheberu 11:32-34.) Môm ken a ve yô lu Tor Davidi. Yange lu mbaihomov nav tseegh hendan a na ga, mba ve vande lun azende a na je kpa hendan a na. Er se lu timen sha ikyav i Davidi la yô, ver ishima nenge er a shi nan kpa Paulu zua a agee sha u timen sha kwagh uma u Davidi man er se fatyô u dondon ikyav i Paulu la yô.

11. Ka nyi yange i na ve lu inja er Davidi gba kwagh ga? (Nenge foto u a lu sha igbende la.)

¹¹ Kurutya Goliati u lu a agee kpishi la yange nenge ér Davidi gba kwagh ga. Zum u Goliati ta ashe za nenge a Davidi yô, “a laha un.” Goliati yange kehe shi tav kpishi shi lu a ikyav mbi utyaav shi fa ityav mbi nôngon kpaa. Kpa Davidi yô, lu wanye u fa ityav mbi nôngon ga, ikyav mbi utyaav kpa lu a mi ga yô. Nahan cii kpa, Davidi gema kwagh u ma na un iyolkpen la hingir agee a na. Yange suur sha Yehova nahan a na un agee, a hemba orihyom na.—1 Sam. 17:41-45, 50.

12. Ka mtaver ugen u nyi kpa yange gba u Davidi una wa ishima a mi?

¹² Shi yange gba u Davidi una hemba kwagh ugen u ma na un iyolkpen yô. Davidi yange er Saulu u Yehova tsegha un ér a lu tor u Mbaiserael la tom sha mimi. Sha hiihii la, Tor Saulu eren kwagh a Davidi sha icivir. Shighe kar yô, iyolmoron na Saulu hii u gban Davidi iyuhwe. Saulu yange er kwagh a Davidi dang, shi lu nôngon u wuan un je kpaa.—1 Sam. 18:6-9, 29; 19:9-11.

13. Davidi yange er nena shighe u Tor Saulu er a na dang laa?

¹³ Tor Saulu yange er Davidi dang, nahan kpa, Davidi za hemen u nan tor u Yehova tsua la icivir her. (1 Sam. 24:6) Davidi yange na Yehova ibo sha akaa a Saulu er a na la ga cii. Kpa a suur sha Yehova ér a na un agee sha er una fatyô u wan ishima a mtaver la yô.—Ps. 18:1.

14. Lu nyi mtaver Apostoli Paulu tagher a mi u nôngo u lun kwaghmôm a u Davidi laa?

¹⁴ Apostoli Paulu kpa yange tagher imbakwagh u Davidi kpa tagher a mi la. Mbaihyomov mba Paulu yange ve lu a tahav hemba un ica je. Mbahemenev kpishi mba ve lu tagher tagher sha ayange a na la kôr un ihyom.  Ashighe kpishi yange ve na zwa i gbidye un shi i wuhe un ken purusu. Paulu kpa ior mba ma ve lu azende a na la er kwagh a na dang vough er Davidi kpa i er a na nahan. Mbagen ken tiônnongo je kpa, hendan a na. (2 Kor. 12:11; Fil. 3:18) Kpa Paulu hemba mba ve mough ityav a na la cii. Yange er kwagh ne nena? A za hemen u pasen kwagh, shin er tagher a ahendan kpishi nahan kpaa. Shi anmgbianev mba nomso man mba kasev yange vea er kwagh u nan un iyolkpen kpa, a tile sha mimi her. U hemba cii je yô, Paulu civir Aôndo sha mimi zan zan kar kpen. (2 Tim. 4:8) Yange fatyô u eren akaa ne sha tahav nav ga, kpa lu sha ci u suur sha Yehova.

15. Awashima wase yô ka nyi, man se er nan ve se kure unu?

¹⁵ We kpa mbayev mba ne lu kelase môm ken makeranta gayô ior mba ne eren tom ijiir i môm shin ior ou mba hen tsombor mba ve lu Mbashiada ga la, ka ve shi tuhwan we gayô tôvon we a icana? I lu nahan or u ken tiônnongo nan er kwagh a we dang vee? Aluer kwagh er u nahan yô, umbur ikyav i Davidi man Paulu la. U fatyô u zan hemen u “hemban iferkwagh sha u eren kwagh u dedoo.” (Rom. 12:21) Zum u ior ve lu hendan a vese yô, gba u se nôngo kwagh a ve er Davidi nôngo a Goliati nahan ga. Kpa se hemba iferkwagh a kwagh u dedoo sha u wasen ve u va henen kwagh u Yehova kua Mkaanem nam. U fatyô u eren kwagh ne sha u nan ve mlumun ken Mkaanem ma Aôndo zum u ve pine u mpin yô. Shi u fatyô u eren nahan sha u eren kwagh a ior sha icivir kua sha mhôôn shighe u ve er a we dang yô. Heela tseegh ga, eren a ior cii dedoo, aluer ka mbaihyomov ou je kpaa.—Mat. 5:44; 1 Pet. 3:15-17.

16-17. Lu nyi Paulu hungur a mi ga?

¹⁶ Apostoli Paulu yange lu gumor u lahan Aôndo shi tôvon mbadondon Yesu a ican cii ve, va hingir orhenen u Kristu ye. (Aer. 7:58; 1 Tim. 1:13) Lu Yesu iyolna je na Paulu u ngise i yilan un ér Saulu la, de u tan num sha Mbakristu ye. Yesu yange lam a Paulu sha, shi pir un ashe. Cii ve ashe a na a bugh yô, gba u una ker iwasen hen ior mba tôvon ve a ican la. Paulu yange hide a iyol na ijime, ngohol  iwasen hen orhenen u i yilan un ér Anania la, nahan a bugh un ashe—Aer. 9:3-9, 17, 18.

¹⁷ Shighe kar yô, Paulu hingir or u i fa un wuee ken tiônnongo u Kristu yô, kpa mayange kwagh u Yesu er a na sha gbenda u yemen Damaseku la hungur un ga cii. Paulu yange za hemen u tesen ieren i hiden a iyol ijime la, shi a kegh a kegh iyol u ngohol iwasen hen anmgbianev mba nomso man mba kasev. Yange kaa wener, ve hingir “mba nan mo msurshima.”—Kol. 4:10, 11, ngeren u shin kpe.

18. Ashighe agen ka i taver se u ngohol kwaghwan hen mbagenev sha ci u nyi?

¹⁸ Ka nyi se fatyô u henen hen Paulu? Shighe u yange se hii u kohol a ior mba Yehova la, alaghga se kegh a kegh iyol u ngohol iwasen hen mbagenev sha ci u se fa ser gba u se seer zuan a mfe. (1 Kor. 3:1, 2) Kpa hegen di ye? Aluer se civir Yehova hegen ica i gba, shi se zua a mfe kpishi yô, alaghga a taver se u lumun kwaghwan hemban je yô, zum u i lu or u nan tse ken mimi kpishi ga nan lu wan se kwagh yô. Nahan cii kpa, Yehova eren tom a anmgbianev mba nomso man mba kasev u taver se hanma shighe cii. (Rom. 1:11, 12) Aluer se soo u zuan a iwasen hen Yehova yô, gba u se lumun kwaghwan hen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev.

19. Ka nyi yange i wase Paulu ve za ikyura?

¹⁹ Paulu yange er akaa a vesen kpishi shighe u va hingir Orkristu la. Sha ci u nyi? Sha ci u yange fa ér, ka gbong gbong u iyolough shin mfetakeda u or shin akaa a nan lu a mi shin ijiir i nan dugh her la ia na ve nana za ikyura ga, kpa saa nana suur sha Yehova shi nana hiden a iyol i nan ijime. Yô, se cii se dondo nen ikyav i Paulu la sha u (1) suur sha Yehova (2) henen kwagh ken akav a ior mba ken Bibilo la man (3) ngohol kwaghwan hen anmgbianev asev. Aluer se er nahan yô, sea tagher a nyityô mtaver cii kpa, Yehova una na se agee!