Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 30

Tšwela Pele o Sepela Therešong

Tšwela Pele o Sepela Therešong

“Ga ke na lebaka le legolo la go thaba go feta le, la gore ke kwe gore bana ba ka ba tšwela pele ba sepela therešong.”—3 JOH. 4.

KOPELO 54 “Tsela še”

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1. Go ya ka Johane wa Boraro temana 3, 4, ke’ng seo se dirago gore re thabe?

NAGANA gore moapostola Johane o ile a thaba gakaakang ge a be a ekwa gore batho bao a ba rutilego therešo ba tšwela pele ba hlankela Jehofa gabotse. Ba be ba na le mathata a mantši, le gona Johane o ile a leka ka thata go matlafatša tumelo ya batho ba bao a ba rutilego therešo. Le rena re a thaba ge bana ba rena goba batho bao re ba rutilego therešo ba tšwela pele ba hlankela Jehofa ka go botega.—Bala 3 Johane 3, 4.

2. Morero wa mangwalo ao Johane a a ngwadilego e be e le ofe?

2 Ka 98 C.E., go ka direga gore Johane o be a dula Efeso goba kgauswi le moo. Mohlomongwe o hudugetše moo ka morago ga gore a lokollwe kgolegong sehlakahlakeng sa Patimo. Mo e ka bago ka yona nako yeo, moya o mokgethwa o ile wa mo thuša gore a ngwale mangwalo a mararo. Morero wa mangwalo ao e be e le go thuša Bakriste ba botegago gore ba dule ba na le tumelo go Jesu le go tšwela pele ba sepela therešong.

3. Re tlo araba dipotšišo dife sehlogong se?

3 Moapostola Johane e bile yena wa mafelelo wa go hwa go baapostola, gomme o be a tshwenyegile kamoo batho bao ba rutago dithuto tša maaka ba bego ba ama phuthego ya Bokriste. * (1 Joh. 2:18, 19, 26) Bahlanogi bao ba be ba ipotša gore ba tseba Modimo, eupša ba be ba sa kwe melao ya gagwe. Ga bjale a re ithuteng ka keletšo yeo Johane a ilego a e nea Bakriste bao. Ge re dutše re ithuta ka keletšo yeo, re tlo araba dipotšišo tše tše tharo: Go sepela therešong go bolela eng? Ke dilo dife tšeo di ka re šitišago? Le gona re ka dira’ng go thušana gore re dule re le therešong?

GO SEPELA THEREŠONG GO BOLELA ENG?

4. Go ya ka Johane wa Pele 2:3-6 le Johane wa Bobedi 4, 6, re swanetše go dira’ng gore re sepele therešong?

4 E le gore re sepele therešong, re swanetše go tseba therešo yeo e lego ka Lentšung la Modimo e lego Beibele. Le gona re swanetše go “boloka ditaelo tša Jehofa,” seo se rago gore re swanetše go mo kwa. (Bala 1 Johane 2:3-6; 2 Johane 4, 6.) Jesu o re beetše mohlala o mobotse kudu wa go kwa Jehofa. Tsela e nngwe yeo re ka bontšhago gore re kwa Jehofa ke ka go dira sohle seo re ka se kgonago go ekiša Jesu.—Joh. 8:29; 1 Pet. 2:21.

5. Ke dilo dife tšeo re swanetšego go kgodišega ka tšona?

5 E le gore re tšwele pele re sepela therešong, re swanetše go kgodišega gore Jehofa ke Modimo wa nnete, le gore dilo ka moka tšeo a re botšago tšona ka Beibeleng ke nnete. E bile re swanetše go kgodišega gore Jesu ke yena Mesia. Batho ba bantši lehono ga ba dumele gore Jesu ke Kgoši ya Mmušo wa Modimo. Johane o ile a lemoša Bakriste gore go na le batho ba bantši bao ba bolelago maaka bao ba bego ba tla aroša batho bao ba sego ba tšwa ba e ba le tumelo e tiilego go Jehofa le go Jesu. (2 Joh. 7-11) Johane o ngwadile gore: “Moaketši ke mang ge e se yo a latolago gore Jesu ke Kriste?” (1 Joh. 2:22) Ke feela ge re ithuta Lentšu la Modimo moo batho ba ka se kego ba re fora. Ge re ka dira seo, re tlo tseba Jehofa le Jesu gabotse. (Joh. 17:3) E bile re tlo kgodišega gore re tseba therešo.

KE DILO DIFE TŠEO DI KA RE ŠITIŠAGO GO SEPELA THEREŠONG?

6. Ke selo sefe se sengwe seo se ka šitišago bafsa go sepela therešong?

6 Bakriste ka moka ba swanetše go itlhokomela gore ba se ke ba arošwa ke dithuto tšeo batho ba itlhametšego tšona. (1 Joh. 2:26) Bafsa ke bona ba swanetšego go itlhokomela kudu tabeng ye. Alexia *, e lego kgaetšedi wa mengwaga e 25 yo a tšwago kua Fora o re: “Ge ke be ke sa tsena sekolo, ke be ke tshwenywa ke dithuto tša lefase tša go swana le gore dilo di itirile le dithuto tšeo batho ba itlhametšego tšona. Ka dinako tše dingwe ke be ke ikwa ke rata dithuto tše. Eupša ke ile ka lemoga gore nka se ke ka theetša feela seo ke se kwago sekolong gomme ke sa theetše Jehofa.” Alexia o ile a bala puku ya Life—How Did It Get Here? By Evolution or by Creation? Ka moragonyana ga dibeke tše sego kae, o ile a se sa ba le dipelaelo ka seo a se dumelago. Alexia o re: “Ke ile ka bona gore seo Beibele e se rutago ke therešo. Le gona ke ile ka lemoga gore ge nka phela ka melao ya Beibele ke tla thaba e bile ka ba le khutšo.”

7. Ke selo sefe seo re swanetšego go itlhokomela gore re se ke ra se dira, gona ka baka la’ng?

7 Bakriste ka moka, ba bafsa le ba bagolo, ba swanetše go itlhokomela gore ba se ke ba itira eka ba hlankela Jehofa mola ba dira dilo tše mpe. Johane o boletše gore re ka se ke ra bolela gore re sepela therešong mola e le gore ga re phele ka go dumelelana le melao ya Modimo. (1 Joh. 1:6) Ge e ba re nyaka gore Jehofa a re amogele, re swanetše go dula re gopola gore o bona dilo ka moka tšeo re di dirago. Se se ra gore le ge batho ba bangwe ba sa bone seo re se dirago, Jehofa yena o bona dilo ka moka.—Baheb. 4:13.

8. Ke tsela efe ya go nagana yeo re swanetšego go e phema?

8 Re swanetše go phema tsela yeo lefase le lebelelago sebe ka yona. Moapostola Johane o ngwadile gore: “Ge e ba re re: ‘Ga re na sebe,’ gona re a iphora.” (1 Joh. 1:8) Bahlanogi ba mehleng ya Johane ba be ba bolela gore motho a ka no dira sebe ka boomo gomme a tšwela pele a na le segwera se sebotse le Modimo. Lehono re phela le batho bao ba naganago ka yona tsela yeo. Batho ba bantši ba ipolela gore ba dumela go Modimo, eupša ga ba dumelelane le tsela yeo Modimo a lebelelago sebe, kudukudu tabeng ya thobalano. Ge Jehofa a re selo se itšego ke sebe, bona ba re ke tsela yeo motho a ikgethelago go phela ka yona.

Bafsa, nyakišišang gore ke ka baka la eng Jehofa a re boitshwaro bjo itšego bo nepagetše gomme bjo itšego bo fošagetše. Seo se tla le thuša gore le kgone go emela tumelo ya lena (Bona serapa 9) *

9. Bafsa ba holega bjang ge ba phela ka melao ya Modimo?

9 Bafsa ba Bakriste ba ka hwetša go le thata go phela ka melao ya Modimo ge ba le sekolong goba ba na le batho bao ba šomago le bona. Se se ile sa diragalela ngwanabo rena Aleksandar. O re: “Banenyana ba bangwe sekolong ba ile ba leka go nkgapeletša gore ke robale le bona. Ge ke gana, ba ile ba re ka ge go se na ngwanenyana yo ke ratanago le yena, go ra gore ke mošemane wa go ratana le bašemane ba bangwe goba gay.” Le wena o ka diragalelwa ke selo se se swanago. Eupša o swanetše go dula o gopola gore ge e ba o phela ka melao ya Beibele o tla itšhireletša, wa dula o phetše gabotse e bile wa ba le tswalano e botse le Jehofa. Le gona nako e nngwe le e nngwe ge o kgona go ganetša teko, go tlo ba bonolo nakong e tlago gore o dire se se lokilego. Le gona gopola gore tsela e fošagetšego yeo lefase le lebelelago thobalano ka yona, ke kgopolo ya Sathane. Ka gona ge e ba o gana go nagana go swana le batho ba lefase, o ‘fenya yo kgopo,’ e lego Sathane.—1 Joh. 2:14.

10. Johane wa Pele 1:9 e re thuša bjang go hlankela Modimo re sa ikwe re le molato?

10 Re a tseba gore Jehofa o na le tshwanelo ya go re botša gore boitshwaro bjo bobe ke bofe. E bile re dira sohle seo re ka se kgonago gore re se ke ra dira sebe. Eupša ge re dirile sebe, re rapela Jehofa gomme ra mmotša seo re se dirilego. (Bala 1 Johane 1:9.) Ge e ba re dirile sebe se segolo re kgopela thušo go bagolo bao Jehofa a ba kgethilego gore ba re hlokomele. (Jak. 5:14-16) Eupša ga se ra swanela go dulela go ikwa re le molato ka baka la dibe tšeo re di dirilego kgale. Ka baka la’ng? Ka gobane Tatago rena yo a re ratago o rometše Morwa wa gagwe gore a tlo re hwela e le gore dibe tša rena di lebalelwe. Jehofa ga a bolele maaka ge a re o tla re lebalela ge re dirile dibe gomme re itshola. Ka gona, ga go na selo seo se swanetšego go re thibela go hlankela Jehofa ka letswalo le le hlwekilego.—1 Joh. 2:1, 2, 12; 3:19, 20.

11. Re ka šireletša menagano ya rena bjang dithutong tšeo di ka senyago tumelo ya rena?

11 Re swanetše go gana dithuto tša bahlanogi. Ga e sa le phuthego ya Bokriste e thomile, Sathane o be a dutše a diriša batho bao ba bolelago maaka go dira gore batho ba Modimo ba be le dipelaelo. Ka baka leo, re swanetše go tseba phapano magareng ga therešo le maaka. * Manaba a rena a ka diriša Inthanete goba mekgwa e mengwe go leka go fokodiša tumelo ya rena go Jehofa le go dira gore re se sa rata bana babo rena. Gopola gore maaka ao ka moka a tšwa go Sathane, gomme o a ganetše!—1 Joh. 4:1, 6; Kut. 12:9.

12. Ke ka baka la’ng re swanetše go matlafatša tumelo ya rena ditherešong tšeo re ithutilego tšona?

12 E le gore re fenye Sathane ge a re hlasela, re swanetše go matlafatša tumelo ya rena go Jesu gotee le kamoo Jehofa a mo dirišago ka gona go phethagatša merero ya gagwe. E bile re swanetše go bota feela bana babo rena bao Jehofa a ba dirišago lehono go etelela pele mokgatlo wa gagwe. (Mat. 24:45-47) Re matlafatša tumelo ya rena ka go ithuta Lentšu la Modimo ka mehla. Ge re ka dira bjalo, tumelo ya rena e tla swana le sehlare sa medu yeo e tseneletšego mmung. Paulo o ile a bolela taba e swanago ge a be a ngwalela phuthego ya Kolose. O itše: “Ka ge le amogetše Kriste Jesu Morena, tšwelang pele le sepela boteeng le yena, le tsemile medu gomme le agwa go yena e bile le tsepamišwa tumelong.” (Bakol. 2:6, 7) Ge e ba re šoma ka thata go matlafatša tumelo ya rena, Sathane goba batho bao ba naganago go swana le yena ba ka se kgone go re šitiša go tšwela pele re sepela therešong.—2 Joh. 8, 9.

13. Ke’ng seo se sa swanelago go re makatša, gona ka baka la’ng?

13 Ga se ra swanela go makala ge batho ba lefase ba re hloile. (1 Joh. 3:13) Johane o re gopotša gore “lefase ka moka le rapaletše matleng a yo kgopo.” (1 Joh. 5:19) Ge lefase le le le kgauswi le go fela, Sathane o galefa le go feta. (Kut. 12:12) Sathane o diriša le mekgwa yeo re ka se e hlokomelego ka pela ya go swana le boitshwaro bjo bobe goba maaka a bahlanogi. E bile o diriša le tlaišo. Sathane o a tseba gore o šaletšwe ke nako e nyenyane feela ya go re thibela go bolela ditaba tše dibotse goba ya go senya tumelo ya rena. Ka gona, ga re makale ge modiro wa rena o thibetšwe dinageng tše dintši. Eupša tšona dinageng tšeo, bana babo rena le dikgaetšedi ba kgotleletše le ge ba tlaišwa. Ba bontšha gore go sa šetšwe gore Sathane o re dira eng, re ka kgona go dula re botega!

RE SWANETŠE GO THUŠANA GO DULA THEREŠONG

14. Ke tsela efe e nngwe yeo re ka thušago bana babo rena le dikgaetšedi go dula therešong?

14 E le go thuša bana babo rena le dikgaetšedi gore ba dule therešong, re swanetše go ba bontšha kwelobohloko. (1 Joh. 3:10, 11, 16-18) Re swanetše go ratana ge dilo di sepela gabotse le ge go na le mathata. Ka mohlala, na o tseba ngwaneno goba kgaetšedi yo a hlokofaletšwego yo a nyakago go homotšwa goba yo a hlokago go thušwa ka tsela e itšego? Goba na o kwele ka bana babo rena le dikgaetšedi bao ba wetšwego ke kotsi ya tlhago bao Diholo tša bona tša Mmušo goba magae a bona a senyegilego? Re bontšha gore re rata bana babo rena le dikgaetšedi go tšwa pelong le go ba kwela bohloko ka seo re se bolelago le ka seo re se dirago.

15. Go ya ka Johane wa Pele 4:7, 8, re swanetše go dira’ng?

15 Ge re bontšhana lerato re ekiša Tatago rena wa legodimong. (Bala 1 Johane 4:7, 8.) Tsela e bohlokwa yeo re bontšhanago lerato ke ka go lebalelana. Ka mohlala, ge e ba ngwanabo rena a re kwešitše bohloko re bontšha gore re a mo rata ka go mo lebalela gomme ra lebala seo a re dirilego sona. (Bakol. 3:13) Ngwanabo rena Aldo o ile a kwa bohloko ge ngwanabo rena yo mongwe yo a bego a mo hlompha a be a bolela selo se se sa kgahlišego ka morafo wa gabo. Aldo o re: “Ke ile ka dula ke rapela Jehofa gore a nthuše gore ke se ke ka nagana dilo tše mpe ka ngwanabo rena yo.” Eupša ga se gwa felela moo. Aldo o ile a kgopela ngwanabo rena yoo gore a sepele le yena tšhemong. Ge ba dutše ba sepela tšhemo mmogo, Aldo o ile a hlalosetša ngwanabo rena yoo kamoo seo a bego a se boletše se ilego sa mo kgoma ka gona. Aldo o re: “Ge ngwanabo rena yoo a ekwa kamoo ke bego ke kwele bohloko ka gona, o ile a kgopela tshwarelo. Tsela yeo a ilego a bolela ka yona e ile ya mpontšha gore o be a tloga a itshola. Ka morago ga moo re ile ra ba bagwera ba bagolo gomme ra lebala ka seo se bego se diragetše.”

16-17. Re swanetše go ikemišetša go dira’ng?

16 Moapostola Johane o be a rata Bakristegotee le yena gomme a nyaka gore ba dule ba na le tumelo e tiilego. Re kgona go bona seo mangwalong a mararo ao a ilego a ba ngwalela ona. Ruri ke mo go kgothatšago go tseba gore banna le basadi bao ba swanago le yena e tlo ba babušigotee le Kriste legodimong!—1 Joh. 2:27.

17 Re swanetše go diriša keletšo yeo re ithutilego ka yona sehlogong se. Eka re ka ikemišetša go dula re sepela therešong, re ekwa Jehofa dilong ka moka tšeo re di dirago. Ithute Lentšu la Modimo e bile o tshepe seo le se bolelago. Eba le tumelo e tiilego go Jesu. O se ke wa dumela dithuto tšeo batho ba itlhametšego tšona le dithuto tša bahlanogi. O se ke wa itira eka o hlankela Jehofa mola o dira dilo tše mpe, e bile o se ke wa theetša batho bao ba lekago go go gapeletša go dira dilo tše mpe. Phela ka go dumelelana le melao yeo Modimo a re beetšego yona ya boitshwaro. Le gona, anke re thušeng bana babo rena go dula ba na le tumelo e tiilego ka go ba lebalela ge ba re kweša bohloko le go thuša bao ba hlokago thušo. Ge re ka dira bjalo, re tlo dula re sepela therešong go sa šetšwe seo se diregago.

KOPELO 49 Go Thabiša Pelo ya Jehofa

^ ser. 5 Re phela lefaseng leo le bušwago ke Sathane, yena tatago maaka. Ka baka leo ga go bonolo gore re dule re sepela therešong. Bakriste ba pele le bona ba ile ba ba le bothata bjo bo swanago le bja rena. Jehofa o ile a nea moapostola Johane moya o mokgethwa gore a ngwale mangwalo a mararo. Mangwalo ao a ile a thuša Bakriste bao, e bile a tla thuša le rena lehono. A tla re thuša go tseba dilo tšeo di ka re šitišago go dula re sepela therešong le kamoo re ka di fenyago.

^ ser. 6 Maina a mangwe ao a dirišitšwego sehlogong se ga se a nnete.

^ ser. 11 Bala sehlogo se ithutwago seo se rego, “Na o Tseba Ditaba ka Botlalo?” seo se tšwelelago ka go Morokami wa August 2018.

^ ser. 59 TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Ge kgaetšedi yo mongwe a le sekolong, o kwa bana ba sekolo ba bolela dilo tše dintši ka batho bao ba ratanago ba bong bjo bo swanago, e bile o bona le diswantšho tša bona batho bao. (Ditšong tše dingwe, mebala ya molalatladi e swantšhetša batho bao ba ratanago ba bong bjo bo swanago.) Ka morago yena kgaetšedi yo o dira nyakišišo e le gore a tiiše tumelo ya gagwe. Se se mo dira gore a kgone go lebeletšana le teko.