1. Ke selo sefe seo Dafida a ilego a se bolela ka Jehofa?

NA RURI re ka bolela gore Jehofa o ikokobeditše? Ee, Jehofa o ikokobeditše. Dafida o kile a re: “Wena o tla nnea kotse ya gago ya phološo, boikokobetšo bja gago bo a nkgodiša.” (2 Sam. 22:36; Ps. 18:35) Mohlomongwe ge Dafida a be a bolela mantšu a, o be a naganne ka nako ya ge moporofeta Samuele a be a tlile ntlong ya tatagwe go tlo tlotša yo e bego e tla ba kgoši e latelago ya Isiraele. Go bašemane ba seswai ba Jese, Dafida e be e le yena yo monyenyane go bona ka moka, eupša Jehofa o ile a kgetha yena gore e tle e be kgoši e latelago ya Isiraele.—1 Sam. 16:1, 10-13.

2. Re tlo ithuta ka’ng sehlogong se?

² Dafida o be a ka dumelelana le mantšu ao mopsalme yo mongwe a a boletšego ka Jehofa, ao a rego: “O a inama e le gore a lebelele legodimo le lefase, o tsoša mmotlana leroleng; a ntšha modiidi . . . gore a mo dudiše le bakgomana.” (Ps. 113:6-8) Sehlogong se re tlo bolela ka dintlha tše bohlokwa mabapi le seka sa boikokobetšo, gomme re bone kamoo Jehofa a ilego a se bontšha ka gona. Re tlo bona le seo re ka ithutago sona ka boikokobetšo go Kgoši Saulo, moporofeta Daniele le go Jesu Kriste.

3. Jehofa o dirišana le rena bjang, gona seo se bontšha eng?

³ Jehofa o bontšha gore o ikokobeditše. O bontšha seo ka tsela yeo a dirišanago ka yona le bahlanka ba gagwe bao ba belegwego ba na le sebe. Jehofa ga a no amogela tsela yeo re mo hlankelago ka yona, eupša o re lebelela re le bagwera ba gagwe. (Ps. 25:14) Jehofa o dirile gore re kgone go gwerana le yena ka go romela Jesu Kriste gore a tlo re hwela. Ruri Jehofa o na le kgaugelo le kwelobohloko!

4. Jehofa o re file’ng, gona ka baka la’ng?

 ⁴ Nagana ka tsela e nngwe yeo Jehofa a bontšhago ka yona gore o ikokobeditše. Ka ge Jehofa e le Mmopi, o be a ka kgetha go re bopa re se na tokologo ya go ikgethela seo re nyakago go se dira ka maphelo a rena. Eupša ga se a ka a dira bjalo. O re bopile ka seswantšho sa gagwe gomme a re fa tokologo ya go ikgethela seo re nyakago go se dira. Jehofa o tšeela godimo diphetho tšeo re di dirago gaešita le ge re fokola e bile re le ba banyenyane ge re bapišwa le yena. Le gona o nyaka gore re kgethe go mo hlankela go tšwa pelong ka gobane re mo rata e bile re bona mehola ya go mo kwa. (Doit. 10:12; Jes. 48:17, 18) Ruri re swanetše go leboga gore Jehofa o bontšha boikokobetšo ka tsela ye!

5. Jehofa o re ruta bjang gore re be le boikokobetšo? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

⁵ Jehofa o re ruta gore re be le boikokobetšo ka tsela yeo a dirišanago le rena ka yona. Jehofa o bohlale go feta sebopiwa le ge e le sefe legodimong le lefaseng. Lega go le bjalo, o dula a ikemišeditše go theetša ditšhišinyo tša batho ba bangwe. Ka mohlala, Jehofa o ile a dumelela Morwa wa gagwe gore a mo thuše ge a be a bopa dilo ka moka. (Die. 8:27-30; Bakol. 1:15, 16) Gaešita le ge Jehofa e le Ramatlaohle o nea ba bangwe mešomo yeo ba ka e dirago. Ka mohlala, o kgethile Jesu gore e be kgoši ya Mmušo wa gagwe, le gona o tlo nea batlotšwa ba 144 000 matla a go buša le Jesu. (Luka 12:32) Ke therešo gore Jehofa o ile a tlwaetša Jesu gore e be Kgoši le Moperisita yo a Phagamego. (Baheb. 5:8, 9) Le gona o tlwaetša batlotšwa gore ba dire mošomo wa bona gabotse, eupša ga a hlwe a ba šetše morago go bona gore ba dira bjang mošomo wo a ba filego wona. Jehofa o a tshepa gore ba tlo dira thato ya gagwe.—Kut. 5:10.

6-7. Dihlogo tša malapa, bagolo le batswadi ba ka ekiša mohlala wa Jehofa bjang?

⁶ Ge e ba Jehofa yo a sa hlokego thušo ya motho le ge e le ofe a nea ba bangwe mešomo, gona  go ra gore le rena re swanetše go nea ba bangwe mešomo! Ka mohlala, na o hlogo ya lapa goba o mogolo ka phuthegong? Ge e ba go le bjalo, ekiša mohlala wa Jehofa wa go nea ba bangwe mošomo, eupša o se ke wa ba šalašala morago gore o bone ge e ba ba dira mošomo woo ka tsela yeo wena o nyakago ba o dira ka yona. Ge o ekiša Jehofa go tlo direga dilo tše tše pedi: Mošomo o tlo dirwa gabotse e bile o tlo tlwaetša le go thuša ba bangwe gore ba ikholofele kutšwanyana. (Jes. 41:10) Ke dilo dife tšeo bao ba filwego matla ka lapeng le ka phuthegong ba ka ithutago tšona go Jehofa?

⁷ Beibele e bontšha gore Jehofa o thabela go kwa ditšhišinyo tša barongwa. (1 Dikg. 22:19-22) Batswadi, le ka ekiša bjang mohlala wa Jehofa? Ka dinako tše dingwe le ka swanelwa ke go botšiša bana ba lena gore mošomo o itšego o ka dirwa bjang. Ge e ba go nyakega, dirišang ditšhišinyo tša bona.

8. Jehofa o ile a dirišana bjang le Aborahama le Sara ka go se fele pelo?

⁸ Tsela e nngwe yeo Jehofa a bontšhago boikokobetšo ka yona ke ka go se fele pelo. Ka mohlala, ge batho ba sa kwešiše tsela yeo Jehofa a dirago dilo ka yona, ga a ba felele pelo. O ile a theetša ge Aborahama a be a mmotša gore yena ga a bone go fediša motse wa Sodoma le Gomora e le phetho e botse. (Gen. 18:22-33) Le gona, nagana ka tsela yeo Jehofa a ilego a dirišana le mosadi wa Aborahama e lego Sara. Ga se a ka a kgopišwa ke taba ya gore Sara o ile a sega ge a be a ekwa kholofetšo ya gore a ka ima gomme a belega ngwana botšofading bja gagwe. (Gen. 18:10-14) Go e na le moo, tsela yeo a ilego a mo swara ka yona e ile ya bontšha gore o be a mo hlompha.

9. Ke’ng seo batswadi le bagolo ba ka ithutago sona go Jehofa?

⁹ Batswadi le bagolo, ke’ng seo le ka ithutago sona go Jehofa? Le dira’ng ge bana ba lena goba ditho tše dingwe tša phuthego di sa dumelelane le phetho yeo le e dirilego? Na le kitimela go emelela phetho ya lena? Na le leka go kwešiša tsela yeo ba bonago dilo ka yona? Ge batswadi le bagolo ba ekiša Jehofa, malapa le diphuthego di a holega. Go fihla ga bjale, re boletše ka dilo tšeo re ka ithutago tšona ka boikokobetšo go Jehofa. Ga bjale a re boneng seo re ka ithutago sona ka boikokobetšo go ba bangwe ba batho bao go boletšwego ka bona ka Beibeleng.

10. Mehlala ya batho bao go bolelwago ka bona ka Beibeleng e re thuša bjang?

¹⁰ Ka ge Jehofa e le ‘Mohlahli wa rena yo Mogolo,’ o re fa mehlala ya batho ba ka Beibeleng bao re ka ithutago go bona. (Jes. 30:20, 21) Ka Beibeleng re ithuta ka batho bao ba ilego ba bontšha dika tše dibotse tšeo Jehofa a di ratago, tše bjalo ka boikokobetšo. Le gona, go na le seo re ithutago sona go bao ba sa kago ba bontšha dika tšeo tše dibotse.—Ps. 37:37; 1 Bakor. 10:11.

11. Mohlala o mobe wa Saulo o re ruta eng?

¹¹ Nagana ka seo se ilego sa diragalela Kgoši Saulo. Mathomong e be e le lesogana leo le ikokobeditšego. O be a tseba dilo tšeo a filwego matla a go di dira, e bile ge a be a newa mešomo e mengwe o ile a dikadika go e amogela. (1 Sam. 9:21; 10:20-22) Eupša ge nako e dutše e eya, Saulo o ile a ba le boikgogomošo. O ile a bontšha boikgogomošo bjoo kapejana ka morago ga gore a kgethwe go ba kgoši. Nakong e nngwe o ile a fela pelo ge a be a letetše moporofeta Samuele. Saulo o ile a neela Modimo sehlabelo sa go fišwa gaešita le ge a be a tseba gore ga a na tshwanelo ya go dira bjalo. Ga se a ka a bontšha boikokobetšo gomme a letela gore Jehofa a tšee kgato. Ka baka leo, Jehofa o ile a se sa amogela Saulo gomme mafelelong a mo tšeela le bogoši. (1 Sam. 13:8-14) Re bontšha bohlale ge e ba re ithuta mohlaleng wo o mobe wa  Saulo gomme re phema go dira dilo tšeo re se nago tshwanelo ya go di dira.

12. Daniele o ile a bontšha bjang gore o be a ikokobeditše?

¹² Go fapana le mohlala o mobe wa Kgoši Saulo, nagana ka mohlala o mobotse wa moporofeta Daniele. Daniele o ile a dula a hlankela Jehofa ka boikokobetšo bophelo bja gagwe ka moka, e bile o be a dula a nyaka tlhahlo go Jehofa. Ka mohlala, ga se a ka a amogela theto ka morago gore Jehofa a mo nee matla le bohlale gore a hlalose toro ya Nebukadinetsara. Eupša o ile a bontšha boikokobetšo gomme a iša theto ka moka go Jehofa. (Dan. 2:26-28) Re ithuta’ng mohlaleng wo? Re ithuta gore ge bana babo rena le dikgaetšedi ba thabela dipolelo tša rena goba ge e ba re kgona go thuša batho ba bantši gore ba tle ka phuthegong, re swanetše go dula re gopola gore ga re kgone go dira dilo tšeo ka matla a rena. Re swanetše go bontšha boikokobetšo gomme re amogele gore re be re ka se kgone go dira dilo tšeo ge nkabe re be re sa thušwe ke Jehofa. (Bafil. 4:13) Ge re bontšha seka se sa boikokobetšo re ekiša le Jesu. Bjang?

13. Mantšu a Jesu ao a lego go Johane 5:19, 30, a re ruta’ng ka yena?

¹³ Gaešita le ge Jesu e be e le Morwa wa Modimo, o ile a no dula a ithekga ka Jehofa. (Bala Johane 5:19, 30.) Ga se a ka a leka go tšeela Tatagwe matla a bolaodi. Bafilipi 2:6 e re botša gore Jesu ga se a ka “a nagana ka go thopa bolaodi, e lego gore o swanetše go lekana le Modimo.” Ka ge Jesu a be a ikokobeditše, o be a tseba dilo tšeo a sego a swanela go di dira e bile o be a hlompha bolaodi bja Tatagwe.

14. Jesu o ile a dira’ng ge a be a kgopelwa gore a dire selo seo a bego a se na tshwanelo ya go se dira?

¹⁴ Nagana ka seo Jesu a ilego a se dira ge Jakobo, Johane gotee le mmago bona ba be ba etla go yena. Ba ile ba kgopela gore Jesu a ba nee selo seo a bego a se na tshwanelo ya go ba nea sona, e lego go dula ka letsogong le letona la Jesu gotee le ka go le letshadi mmušong wa gagwe. Ka ntle le go dikadika, Jesu o ile a ba botša tsebe-go-kwa gore ke Jehofa feela yo a nago le tshwanelo ya go kgetha bao ba tlo dulago ka letsogong la gagwe le letona le ka letsogong la gagwe le letshadi. (Mat. 20:20-23) Ka go dira bjalo, Jesu o be a bontšha gore o be a tseba dilo tšeo a sa swanelago go di dira. O be a ikokobeditše. Ga se a ka a dira dilo tšeo Jehofa a bego a se a mo laela gore a di dire. (Joh. 12:49) Re ka ekiša bjang mohlala wo o mobotse wa Jesu?

15-16. Re ka diriša bjang keletšo ya Beibele yeo e lego go Bakorinthe ba Pele 4:6?

 ¹⁵ Re ka ekiša mohlala wa Jesu wa go ba le boikokobetšo ka go diriša keletšo ya Beibele yeo e lego go Bakorinthe ba Pele 4:6. Lengwalo leo le re: “Le se ke la fetela ka kua ga dilo tše di ngwadilwego.” Ka gona, ge ba bangwe ba re kgopela keletšo ga se ra swanela go ba botša dilo tšeo rena re di naganago, goba ra no kitimela go bolela re se ra naganišiša gabotse ka taba yeo. Go e na le moo, re swanetše go ba thuša re diriša keletšo yeo e lego ka Beibeleng le yeo e lego ka dikgatišong tša rena. Ge re dira bjalo re tla be re bontšha gore re a dumela gore re ka se tsebe selo se sengwe le se sengwe. E bile re a kwešiša gore ka mehla Jehofa ke yena a re fago keletšo ya maleba.—Kut. 15:3, 4.

¹⁶ Ka ntle le go godiša Jehofa, re na le mabaka a mangwe ao a dirago gore re bontšhe boikokobetšo. Ga bjale re tlo kwa gore boikokobetšo bo ka re thuša bjang gore re dule re thabile e bile re phedišane gabotse le ba bangwe.

17. Ke’ng seo se dirago gore batho bao ba ikokobeditšego ba thabe?

¹⁷ Go ba le boikokobetšo go dira gore re dule re thabile. Ka baka la’ng? Ka gobane ge re tseba gore go na le dilo tšeo re sa kgonego go di dira, re tlo thaba le go leboga ge batho ba bangwe ba re thuša. Ka mohlala, nagana ka tiragalo ya ge Jesu a be a fodiša balephera ba lesome. Go balephera bao, ke o tee feela yo a ilego a boela morago a yo leboga Jesu ka ge a mo fodišitše bolwetšing bjoo bjo šoro ka gobane o be a tseba gore yena ka boyena o be a ka se kgone go iphodiša. Monna yo yo a bego a ikokobeditše, o ile a leboga thušo yeo a bego a e hweditše gomme a tumiša Jehofa.—Luka 17:11-19.

18. Boikokobetšo bo ka re thuša bjang go phedišana gabotse le batho ba bangwe? (Baroma 12:10)

¹⁸ Gantši batho bao ba ikokobeditšego ba kgona go phedišana gabotse le batho ba bangwe, e bile ba kgona le go ba le bagwera ba kgonthe. Ka baka la’ng? Ka gobane ba a tseba  gore batho ba bangwe ba na le dika tše dibotse e bile ba a ba tshepa. Batho bao ba nago le boikokobetšo ba a thaba ge batho ba bangwe ba hwetša dikabelo e bile ba di dira gabotse. Le gona ba a ba lebogiša le go ba reta.—Bala Baroma 12:10.

19. Ke mabaka afe a mangwe ao a dirago gore re se nyake go ikgantšha?

¹⁹ Go fapana le batho bao ba ikokobeditšego, batho bao ba ikgantšhago ga ba kgone go reta batho ba bangwe, eupša ba nyaka go retwa bona feela. Gantši ba ipapetša le batho ba bangwe e bile ba rata go dula ba phadišana le bona. Go e na le gore ba tlwaetše batho ba bangwe le go ba fa matla a go dira dilo tše itšego, batho bao ba ikgantšhago ba nagana gore ke bona feela ba swanetšego go dira dilo tše itšego ka gobane ba ipotša gore batho ba bangwe ba ka se kgone go dira dilo ka tsela yeo bona ba nyakago. Gantši batho bao ba itšea ba le bohlokwa kudu e bile ba ba le mona ge batho ba bangwe ba dira dilo go ba phala. (Bagal. 5:26) Batho ba bjalo ga ba ke ba e ba le bagwera ba kgonthe. Ge e ba re lemoga gore re na le bothata bja go fela re ikgantšha, re swanetše go kgopela Jehofa gore a re thuše go ‘fetoša menagano ya rena’ e le gore mokgwa woo o mobe o se ke wa tsema medu ka dipelong tša rena.—Baroma 12:2.

20. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re ikokobeditše?

²⁰ Ruri re leboga mohlala woo Jehofa a re beelago wona! Re bona kamoo a dirišanago le bahlanka ba gagwe ka boikokobetšo gomme ra mo ekiša. Le gona re nyaka go ekiša mehlala e mebotse ya batho bao go bolelwago ka bona ka Beibeleng bao ba bego ba ikokobeditše, bao ba ilego ba ba le tokelo ya go sepela le Modimo. Eka re ka dula re nea Jehofa theto le tumišo tšeo di mo swanelago. (Kut. 4:11) Ge re ka dira bjalo, le rena re tlo thabela go sepela le Modimo wa rena yo a ratago batho bao ba ikokobeditšego.