Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 36

Ma twulaq raj chaawu karibʼk?

Ma twulaq raj chaawu karibʼk?

«Matxiwak. Chalen anaqwan ebʼ laawas aawiitzʼin chik taasikʼ choʼq ruuchil li kar» (LUC. 5:10).

BʼICH 73 Danos fuerzas y valor

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Kʼaru li bʼoqom kixkʼe li Jesús re kaahibʼ aj kar, ut chanru xeʼnaʼlebʼak?

LAJ Pedro, laj Andrés, laj Santiago ut laj Juan nekeʼkʼanjelak chaq joʼ aj kar. Chʼolchʼo naq keʼsach xchʼool naq li Jesús kixbʼaanu rehebʼ li bʼoqom aʼin: «Chineetaaqe ut tinkʼe naq ebʼ leeras eeriitzʼin chik teesikʼ choʼq ruuchil li kar». * Abʼan, chanru xeʼnaʼlebʼak? Li Santil Hu naxye: «Saʼ junpaat keʼxkanabʼ li xyooyebʼ ut keʼxtaaqe li Jesus» (Mat. 4:18-22). Li naʼlebʼ aweʼ tixjal li xyuʼamebʼ, xbʼaan naq inkʼaʼ chik teʼkaribʼq, teʼxsikʼ bʼan ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar (Luc. 5:10). Saʼebʼ li qakutan, li Jesús naxbʼaanu ajwiʼ li bʼoqom aʼin choʼq rehebʼ li kristiʼaan li jwal loqʼ chiruhebʼ li yaal (Mat. 28:19, 20). Ma ak xaakʼulubʼa laaʼat li xbʼoqom li Jesús re xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar?

2. Kʼaʼut naq tento tqachap saʼ yaal wank joʼ aj puktesinel, ut kʼaru ttenqʼanq qe chi xbʼaanunkil?

2 Maare ak naabʼal aanawom chirix li Santil Hu, ut yookat xkʼoxlankil ma tat-oq raj joʼ aj puktesinel. Ma nawiibʼank aachʼool chi xkʼulubʼankil li xbʼoqom li Jesús? Wi joʼkan, michʼinaak aachʼool. Maare nawiibʼank aachʼool xbʼaan naq nakaanaw naq qʼaxal wank xwankil li naʼlebʼ aʼin. Yaal naq li Santil Hu naxye naq «saʼ junpaat» xeʼxkanabʼ li xyooy laj Pedro ut ebʼ li ramiiw, abʼan laj Pedro ut laj Andrés kiwank xhoonalebʼ re xkʼoxlankil chiʼus li teʼxbʼaanu. Numenaq waqibʼ po xnawomebʼ ru li Jesús ut ak xeʼxkʼulubʼa naq aʼan li Sikʼbʼil Ru (Juan 1:35-42). Kamaʼin tana ajwiʼ nakaakʼul laaʼat, maare ak naabʼal xaatzol chirix li Jehobʼa ut li Jesús, ut inkʼaʼ nakaawaj xkanabʼankil kʼiik saʼ laapaabʼal. Abʼanan, naq toj maajiʼ nakaakʼulubʼa xbʼaanunkil aʼin, tento naq taakʼoxla rix chixjunil li naxkʼam chaq aweʼ. Kʼaru kitenqʼank re laj Pedro, laj Andrés ut jalanebʼ chik chi ok choʼq aj puktesinel?

3. Bʼar wank li kaahibʼ chi naʼlebʼ li tooxtenqʼa chi xkʼulubʼankil li xbʼoqom li Jesús?

3 Ebʼ li xbʼeen xtzolom li Jesús wank kʼaru naʼekʼasink chaq rehebʼ, wank xnawomebʼ, moko nekeʼxuwak ta ut xeʼxkʼaytesi ribʼebʼ chi xbʼaanunkil chiʼus li xkʼanjelebʼ. Relik chi yaal, chixjunil aʼin kixtenqʼahebʼ chi xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar. Li tzolom aweʼ tatxtenqʼa chi xkʼambʼal aawe rikʼinebʼ.

KAWUBʼRESI LI KʼARU NAʼEKʼASINK AAWE

Laj Pedro ut jalanebʼ chik xeʼxsikʼ ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar. Li kʼanjel aʼin li naxkol li xyuʼamebʼ li kristiʼaan toj nabʼaanumank saʼebʼ li qakutan. (Chaawil li raqal 4 ut 5).

4. Kʼaʼut naq kikʼanjelak chaq laj Pedro joʼ aj kar?

4 Laj Pedro nakaribʼk chaq re xwenteninkil li xjunkabʼal. Abʼan, aʼan moko kiril ta li karibʼk yal joʼ jun kʼanjel, xbʼaan naq kʼajoʼ nawulak chaq chiru xbʼaanunkil (Juan 21:3, 9-15). Ut kiwulak ajwiʼ chiru xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar. Rikʼin li xtenqʼ li Jehobʼa kixtzol xbʼaanunkil chiʼus li kʼanjel aʼin (Hech. 2:14, 41).

5. a) Joʼ naxye saʼ Lucas 5:8-11, kʼaʼut naq kixuwak laj Pedro? b) Wi jun li kristiʼaan li yook xtzolbʼal li Santil Hu narekʼa ribʼ joʼ laj Pedro, kʼaru naru natenqʼank re?

5 Li naʼekʼasink tzʼaqal qe chi puktesink aʼan li qarahom chirix li Jehobʼa. Wi nokooxuwak, li rahok aʼin naru nokooxtenqʼa chi xqʼaxbʼal ru li qaxiw. Naq li Jesús kixkʼe re laj Pedro li bʼoqom re xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar, kixye re: «Matxiwak» (taayaabʼasi Lucas 5:8-11). Moko kiyeheʼk ta re aʼin laj Pedro saʼ xkʼabʼaʼ naq naxkʼe xxiw xkʼoxlankil chixjunil li naxkʼam chaq wank choʼq xtzolom li Kriist, abʼan sachso xchʼool kikanaak naq kiril chanru li Jesús kiroksi li xwankil re naq ebʼ aʼan teʼxchap naabʼal li kar, joʼkan naq laj Pedro kirekʼa naq moko xkʼulubʼ ta kʼanjelak rochbʼen li Jesús. Ut laaʼat, ma qʼaxal naxkʼe aakʼaʼuxl xkʼoxlankil chixjunil li naxkʼam chaq wank choʼq xtzolom li Kriist? Wi joʼkan, chikʼiiq taxaq laarahom chirix li Jehobʼa, li Jesús ut laawas aawiitzʼin. Ut aʼin t-ekʼasinq aawe chi xkʼulubʼankil li xbʼoqom li Jesús re xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar (Mat. 22:37, 39; Juan 14:15).

6. Kʼaru chik ebʼ li naʼlebʼ naʼekʼasink qe chi puktesink?

6 Qilaq jalan chik naʼlebʼ li naʼekʼasink qe chi puktesink. Jun rehebʼ aʼan naq naqaj xpaabʼankil li xtaql li Jesús: «Ayuqex bʼiʼ, ut kʼehomaqebʼ choʼq intzolom» (Mat. 28:19, 20). Jun chik aʼan naq ebʼ li kristiʼaan «chʼiʼchʼiʼinbʼilebʼ ut chaʼchookebʼ» ut qʼaxal naʼajmank chiruhebʼ xtzolbʼal li yaal chirix li Xʼawabʼejilal li Yos (Mat. 9:36). Li Jehobʼa naraj naq chixjunilebʼ li kristiʼaan teʼxtaw ru li yaal ut teʼkoleʼq (1 Tim. 2:4).

7. Chanru naxkʼutbʼesi Romanos 10:13-15 naq jwal aajel ru li puktesink?

7 Li kʼaru t-ekʼasinq aawe chi puktesink aʼan xkʼoxlankil rix li rusilal li naxkʼam chaq xbʼaanunkil li kʼanjel aweʼ. Wank sut junaq li kristiʼaan naxchap li kar re xkʼayinkil malaj re xwaʼbʼal, abʼan laaʼo naqasikʼ ebʼ li kristiʼaan re xkolbʼalebʼ li xyuʼam (taayaabʼasi Romanos 10:13-15; 1 Tim. 4:16).

CHIKʼIIQ LAANAWOM

8, 9. Kʼaru tento tixnaw junaq aj kar, ut kʼaʼut?

8 Saʼ xkutankil chaq li Jesús, ebʼ laj Israel li nekeʼkaribʼk tento teʼxnaw bʼar wank rehebʼ li xpaayil li kar naru nekeʼxchap (Lev. 11:9-12). Tento ajwiʼ teʼxnaw bʼar naru nekeʼkaribʼk. Ebʼ li kar nekeʼwank bʼarwiʼ saq ru li haʼ ut bʼarwiʼ numtajenaq li xwahebʼ. Ma wank tabʼiʼ xwankil li hoonal li nekeʼxsikʼ ebʼ aj kar naq nekeʼxik chi karibʼk? Qilaq li kikʼulmank naq jun li hermaan li nachalk saʼ jun li naʼajej re Pacífico kiseeraqʼik rikʼin jun aj puktesinel li nataqlaak saʼ jalan chik tenamit. Li hermaan kixbʼoq chi karibʼk ut laj puktesinel kixye: «Tqil qibʼ wulaj 9 hoonal re eqʼla». Abʼan li hermaan kixye re: «Moko joʼkan ta nabʼaanumank. Moko laaʼo ta nokoosikʼok re li hoonal, aʼ yaal bʼan joqʼe nekeʼelk chaq li kar chi waʼak».

9 Kamaʼin ajwiʼ nekeʼxbʼaanu chaq ebʼ laj paabʼanel saʼ xkutankilebʼ li apóstol. Nekeʼxik chi xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar saʼ li hoonal ut saʼ li naʼajej bʼarwiʼ naru nekeʼxtawebʼ. Jun eetalil, ebʼ li xtzolom li Kriist nekeʼpuktesink chaq saʼ li rochoch li Yos, saʼebʼ li sinagoga malaj chʼutlebʼaal kabʼl, chirekabʼlal ut saʼebʼ li kʼayil (Hech. 5:42; 17:17; 18:4). Laaʼo ajwiʼ tento tqanaw chanru nekeʼnaʼlebʼak ebʼ li kristiʼaan bʼarwiʼ nokoopuktesink wiʼ. Tento tqoksi li qahoonal re xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan saʼ li naʼajej ut saʼ li kutan bʼarwiʼ naru naqatawebʼ (1 Cor. 9:19-23).

EBʼ LI NEKEʼXNAW KARIBʼK... 1. ... nekeʼkʼanjelak saʼ li hoonal ut saʼ li naʼajej bʼarwiʼ naru nekeʼxtaw ebʼ li kar. (Chaawil li raqal 8 ut 9).

10. Kʼaru li kʼanjelobʼaal naxkʼe qe li xmolam li Jehobʼa?

10 Joʼ naq ebʼ laj kar tento teʼxnaw bʼar wank li kʼanjelobʼaal t-ajmanq chiruhebʼ ut chanru roksinkil, joʼkan ajwiʼ tqabʼaanu laaʼo. Li Jesús kixye rehebʼ li xtzolom chi chʼolchʼo ru chanru naq teʼxsikʼ ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar. Kixye rehebʼ kʼaru tento teʼxkʼam, bʼar teʼpuktesinq ut kʼaru teʼxye (Mat. 10:5-7; Luc. 10:1-11). Saʼebʼ li qakutan, li xmolam li Jehobʼa naxkʼe qe li kʼanjelobʼaal re kʼutuk bʼarwiʼ wank li naʼlebʼ li jwal nakʼanjelak ut naxkʼut chiqu chanru roksinkil. * Li naʼlebʼ aʼin nokooxtenqʼa re naq inkʼaʼ tooxuwaq ut re naq tqanaw xbʼaanunkil chiʼus li qakʼanjel chiru li Yos (2 Tim. 2:15).

EBʼ LI NEKEʼXNAW KARIBʼK... 2. ... nekeʼxnaw roksinkil chiʼus ebʼ li kʼanjelobʼaal li naʼajmank chiruhebʼ. (Chaawil li raqal 10).

MATXUWAK

11. Kʼaʼut naq inkʼaʼ tooxuwaq chi xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar?

11 Wi junaq li kristiʼaan naraj wank choʼq aj kar tento naq inkʼaʼ txuwaq, xbʼaan naq li palaw moko junelik ta nawank chi chʼanchʼo. Joʼkan ajwiʼ, ebʼ li nekeʼkaribʼk rajlal nekeʼxbʼaanu chiru li qʼoqyink ut wank sut maakʼaʼ saʼ xchʼoolebʼ naq nawakliik chaq junaq li kaqsut-iqʼ. Kamaʼin ajwiʼ tqabʼaanu laaʼo, tento naq inkʼaʼ tooxuwaq naq tooxik chi xsikʼbʼal ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar. Naq nokoopuktesink xbʼeen sut ut naq naqaye naq laaʼo aj testiiw re li Jehobʼa, maare nachalk li «kaqsut-iqʼ» saʼ qabʼeen joʼ li xikʼ ileʼk xbʼaanebʼ li qakomon, li etzʼuuk xbʼaanebʼ li qamiiw ut naq ebʼ li kristiʼaan inkʼaʼ nekeʼxkʼulubʼa li esil li naqakʼam rehebʼ. Abʼan, aweʼ moko naxsach ta qachʼool xbʼaan naq li Jesús kixye naq tixtaqlahebʼ li xtzolom saʼ xyanqebʼ li kristiʼaan li nekeʼxyuʼami li raaxiikʼ (Mat. 10:16).

12. Joʼ naxchʼolobʼ saʼ Josué 1:7-9, kʼaru ttenqʼanq aawe re naq inkʼaʼ tatxuwaq?

12 Kʼaru ttenqʼanq aawe re naq inkʼaʼ tatxuwaq? Xbʼeen, kʼojkʼooq aachʼool naq li Jesús yook xbʼeresinkil li kʼanjel aʼin toj saʼ choxa (Juan 16:33; Apoc. 14:14-16). Xkabʼ, kawaq aapaabʼal naq li Jehobʼa tatril joʼ naxyeechiʼi aawe (Mat. 6:32-34). Wi qʼaxal kawaq laapaabʼal, qʼaxal kawaq laachʼool. Laj Pedro ut ebʼ li junchʼol xeʼxkʼutbʼesi naq qʼaxal kawebʼ li xpaabʼal naq xeʼxkanabʼ li xkʼanjelebʼ re xtaqenkil li Jesús. Laaʼat xaakʼutbʼesi ajwiʼ aʼin naq xaaye rehebʼ laawamiiw ut ebʼ laakomon naq xaatikibʼ xtzolbʼal li Santil Hu rikʼinebʼ laj testiiw re li Jehobʼa, ut naq yookat chi xik saʼebʼ li xchʼutam. Ut chʼolchʼo naq naabʼal li naʼlebʼ xaajal saʼ laayuʼam re xpaabʼankil li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa. Chi joʼkaʼin xaakʼutbʼesi ajwiʼ naq kaw laapaabʼal ut naq inkʼaʼ nakatxuwak. Wi nakaayal aaqʼe re naq kawaq laachʼool, chʼolchʼooq chaawu naq li Jehobʼa wanq aawikʼin maakʼaʼ naxye bʼar wanqat (taayaabʼasi Josué 1:7-9).

EBʼ LI NEKEʼXNAW KARIBʼK... 3. ... inkʼaʼ nekeʼxuwak chi kʼanjelak maakʼaʼ naxye chanru li kutan. (Chaawil li raqal 11 ut 12).

13. Chanru tatxtenqʼa li tijok ut li kʼoxlak re naq inkʼaʼ tatxuwaq?

13 Kʼaru chik ttenqʼanq aawe re naq inkʼaʼ tatxuwaq? Tzʼaama re li Jehobʼa saʼ laatij naq chixkawubʼresiq laachʼool (Hech. 4:29, 31). Li Yos tixsume laatij ut maajunwa tatxkanabʼ aajunes. Junelik wanq chaakʼatq re aatenqʼankil. Joʼkan ajwiʼ, kʼoxla rix li kixbʼaanu li Jehobʼa saʼ li qʼe kutan re xkolbʼalebʼ laj kʼanjel chiru. Ut, kʼoxla ajwiʼ rix chanru naq li Jehobʼa xatxtenqʼa chi xqʼaxbʼal ru ebʼ li chʼaʼajkilal ut chanru kixkʼe aametzʼew chi xjalbʼal laayuʼam. Wi kixbʼaanu naq li xtenamit tixtoq ru li Kaqi palaw, ma inkʼaʼ tabʼiʼ tatxtenqʼa re wank choʼq xtzolom li Kriist? (Éx. 14:13). Kʼam aawe rikʼin jun rehebʼ li kitzʼiibʼank re Salmo li kixye: «Li Qaawaʼ wank wikʼin, ut maakʼaʼ ninxiwa: kʼaru truuq xbʼaanunkil we junaq yal winq?» (Sal. 118:6).

14. Kʼaru nakaatzol rikʼin li kixkʼul li xMasae ut li xTomoyo?

14 Li tatxtenqʼa ajwiʼ aʼan xkʼoxlankil rix chanru naq li Jehobʼa naxtenqʼahebʼ li kristiʼaan li inkʼaʼ nekeʼelk ru re naq inkʼaʼ teʼxuwaq. Qilaq li kixkʼul li xMasae jun li hermaan. Inkʼaʼ naʼelk ru joʼkan naq kixkʼoxla naq maajunwa raj truuq aatinak chirix li naxpaabʼ rikʼinebʼ li junchʼol. Yal rikʼin xkʼoxlankil naq tento t-aatinaq rikʼinebʼ li kristiʼaan li inkʼaʼ naxnawebʼ ru, narekʼa naq chanchan tawiʼ yook xtaqsinkil jun mamaʼ tzuul. Joʼkan naq qʼaxal kixkʼe xchʼool re naq tkʼiiq li xrahom chirix li Jehobʼa ut chirix li ras riitzʼin. Kixkʼoxla rix li hoonal li wanko wiʼ ut kixtzʼaama xtenqʼankil chiru li Jehobʼa re naq jwal t-alaaq saʼ xchʼool puktesink. Chi joʼkan, inkʼaʼ chik kixuwak ut kiwank joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li naxbʼaanu 70 hoor. Joʼ naxye saʼ Josué 1:7, 9, li Jehobʼa naru ajwiʼ naxtenqʼahebʼ li tojeʼ xeʼok joʼ aj puktesinel re naq inkʼaʼ teʼxuwaq. Kʼe reetal li kixkʼul li xTomoyo jun li hermaan. Naq kiʼelk xbʼeen sut saʼ li puktesink chirekabʼlal ut kixtochʼ li xbʼeen okebʼaal, jun li qanaʼchin kiʼelk chaq ut kixqʼich re saʼ xbʼeen: «Maakʼaʼ nawaj xnawbʼal chirixebʼ laj testiiw re li Jehobʼa!», ut kixtzʼap chi kaw li okebʼaal saʼ ru. Li xTomoyo inkʼaʼ kichʼinaak xchʼool ut kixye re li rochbʼen: «Ma xaawil aʼan? Toj maakʼaʼ ajwiʼ ninye ut li qanaʼchin ak naxnaw naq laaʼo aj testiiw re li Jehobʼa. Kʼajoʼ nasahoʼk saʼ inchʼool!». Li xTomoyo anaqwan aʼan jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li naxbʼaanu 70 hoor.

KʼAYTESI AAWIBʼ

15. Wi nachʼaʼajkoʼk chiqu xbʼaanunkil li qakʼanjel, chanru naru naqakʼam qe rikʼin laj kar, ut kʼaʼut naq aajel ru naq tqabʼaanu aʼin?

15 Wi naqaj xkʼaytesinkil qibʼ chi xbʼaanunkil li qakʼanjel, tento naq tqamin qu chi xbʼaanunkil li tenebʼanbʼil saʼ qabʼeen. Junaq aj kar tento naq tixkʼaytesi ribʼ chi wakliik eqʼla, tento naq tixchoy li xkʼanjel ut tento naq inkʼaʼ tixkanabʼ karibʼk usta moko us ta ru li kutan. Joʼ aj paabʼanel, tento ajwiʼ tqakʼaytesi qibʼ chi xbʼaanunkil li qakʼanjel wi naqaj xchoybʼal (Mat. 10:22).

16. Kʼaru ttenqʼanq qe chi xkʼaytesinkil qibʼ chi xbʼaanunkil li qakʼanjel?

16 Ak re, naq naqasikʼ chanru tqabʼaanu li qakʼanjel saʼ junpaat. Abʼanan, wank sut inkʼaʼ naru xbʼaanunkil aʼin rikʼinebʼ li kʼanjel li wank xwankil. Joʼkan bʼiʼ, aajel ru naq tqayuʼami li kuyuk ibʼ. Chi joʼkan, wi naqaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ li nachʼaʼajkoʼk chiqu, naʼajmank naq tootenqʼaaq. Ut li Jehobʼa tooxtenqʼa rikʼin li xsantil musiqʼej (Gál. 5:22, 23).

17. Joʼ naxkʼut saʼ 1 Corintios 9:25-27, kʼaru kixye laj Pablo naq tento tixbʼaanu re naq tixkʼaytesi ribʼ chi xbʼaanunkil li xkʼanjel?

17 Li apóstol Pablo kʼaynaq chaq chi xbʼaanunkil li xkʼanjel. Abʼan, kixye naq naxsakʼ li xjunxaqalil re xbʼaanunkil li us (taayaabʼasi 1 Corintios 9:25-27). Kixye rehebʼ laj paabʼanel naq tento teʼxkʼaytesi ribʼ ut naq tento teʼxbʼaanu «chixjunil saʼ chaabʼilal ut chi tustu ru» (1 Cor. 14:40). Aʼin naʼajmank re naq laatzʼaq qu saʼ li xkʼanjel li Yos ut re naq tqasikʼ ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar (Hech. 2:46).

MATBʼAYK

18. Kʼaru tento tqabʼaanu re naq li Jehobʼa tsahoʼq saʼ xchʼool rikʼin li kʼanjel li naqabʼaanu?

18 Yaal naq junaq aj kar naru naxye naq us malaj inkʼaʼ us yook chi elk saʼ li xkʼanjel aʼ yaal joʼkʼihal li kar naxchap. Abʼanan, laaʼo inkʼaʼ naru naqaye naq us malaj inkʼaʼ us yooko chi elk saʼ li qakʼanjel yal saʼ xkʼabʼaʼ joʼkʼihal li kristiʼaan naqakʼam chaq saʼ xmolam li Jehobʼa (Luc. 8:11-15). Wi inkʼaʼ naqakanabʼ puktesink ut xtzolbʼalebʼ li junchʼol chirix li Santil Hu, tsahoʼq saʼ xchʼool li Jehobʼa rikʼin li kʼanjel li naqabʼaanu. Kʼaʼut? Xbʼaan naq yooko xpaabʼankil aʼan ut yooko ajwiʼ xpaabʼankil li Jesús (Mar. 13:10; Hech. 5:28, 29).

19, 20. Bʼar wank li xnimal ru xyaalal re puktesink?

19 Saʼ wiibʼ oxibʼ li tenamit, yal chiru wiibʼ oxibʼ po naruhank li karibʼk. Naq wulak wulak re li rosoʼjik li qʼehil aʼin, ebʼ laj kar nekeʼxnaw naq tento teʼxkʼe xqʼe chi xbʼaanunkil li xkʼanjelebʼ. Ut chiqu laaʼo, wank jun chik xnimal ru xyaalal re puktesink: li rosoʼjik li ruuchichʼoch aʼin jwal nachʼ wank. Moko naabʼal ta chik li hoonal wank re tzʼaqonk saʼ li kʼanjel aʼin li naxkolebʼ li xyuʼam li kristiʼaan. Maawoybʼeni naq toj tixkʼe ribʼ chaawu re tzʼaqonk saʼ li xnimal ru kʼanjel aweʼ (Ecl. 11:4).

20 Anaqwan tzʼaqal xhoonalil re xkawubʼresinkil li naʼekʼasink aawe, re naq tkʼiiq laanawom chirix li Santil Hu, re naq inkʼaʼ tatxuwaq ut re naq taakʼaytesi aawibʼ chi xbʼaanunkil laakʼanjel. Oken saʼ xyanqebʼ li nekeʼxsikʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar, ut ebʼ aʼan numenaqebʼ 8 miyon xkʼihalebʼ. Chi joʼkan, taawekʼa «li sahil chʼoolej li nachalk rikʼin li Qaawaʼ» (Neh. 8:10). Kʼe aachʼool chi tzʼaqonk saʼ li kʼanjel aʼin toj reetal naq li Jehobʼa tixye naq inkʼaʼ chik tqabʼaanu. Saʼ li jun chik tzolom tqatzʼil rix oxibʼ li naʼlebʼ li ttenqʼanq qe re naq jwal t-alaaq saʼ qachʼool puktesink.

BʼICH 66 Proclamemos las buenas noticias

^ párr. 5 Naq li Jesús kiwank saʼ Ruuchichʼochʼ, kixbʼoqebʼ choʼq xtzolom ebʼ laj kar li tuulanebʼ ut kaw nekeʼkʼanjelak. Saʼebʼ li qakutan, li Jesús naxbʼoq ajwiʼ ebʼ li kristiʼaan li nekeʼnaʼlebʼak chi joʼkan re naq teʼxsikʼ ebʼ li kristiʼaan choʼq ruuchil li kar. Saʼ li tzolom aweʼ tqil kʼaru tento teʼxbʼaanu li yookebʼ xtzolbʼal li Santil Hu re xkʼulubʼankil li bʼoqom aʼin.

^ párr. 1 XNIMAL RU NAʼLEBʼ: Li aatin «ebʼ leeras eeriitzʼin chik teesikʼ choʼq ruuchil li kar» naʼoksimank chirixebʼ chixjunilebʼ li nekeʼxpuktesi li chaabʼil esilal ut nekeʼxtenqʼa jalan chik kristiʼaan re naq teʼwanq choʼq xtzolom li Kriist.

^ párr. 10 Chaawil li tzolom «Qakʼutaq li yaal» saʼ li hu Laj Kʼaakʼalehom re octubre 2018, perel 11 toj 16.