1. Katero povabilo je Jezus dal štirim ribičem in kako so se odzvali?

UČENCI Peter, Andrej, Jakob in Janez so bili po poklicu ribiči. Predstavljajmo si, kako presenečeni so morali biti, ko jih je Jezus povabil, naj gredo za njim, ker jih bo naredil za ribiče ljudi. * Kako so se na to odzvali? Sveto pismo nam pove, da so pri priči pustili mreže in šli za njim. (Mat. 4:18–22) Ta odločitev je za vedno spremenila njihovo življenje. Niso več lovili dobesednih rib, ampak »žive ljudi«. (Luk. 5:10) Danes Jezus podobno vabi iskrene ljudi, ki ljubijo resnico. (Mat. 28:19, 20) Ali si sprejel Jezusovo povabilo, da postaneš ribič ljudi?

2. Zakaj bi morali dobro premisliti, preden se odločimo, da postanemo ribiči ljudi, in kaj nam bo pomagalo sprejeti to odločitev?

² Morda že nekaj časa preučuješ Sveto pismo in si že naredil spremembe v življenju. Sedaj se moraš odločiti, ali želiš postati oznanjevalec dobre novice. Če si negotov glede tega, ali bi sprejel Jezusovo povabilo, nikar ne obupaj. To, da se obotavljaš, verjetno pomeni, da se zavedaš, kako pomembna je ta odločitev. V Svetem pismu piše, da so Peter in njegovi sodelavci »pri priči« pustili svoje mreže. Vendar te odločitve niso sprejeli nepremišljeno. Več kot šest mesecev pred tem so spoznali Jezusa in ga sprejeli kot Mesija. (Jan. 1:35–42) Podobno si se verjetno tudi ti že veliko naučil o Jehovu in Jezusu in želiš še naprej duhovno napredovati. Vendar bi moral  dobro premisliti, preden se odločiš, da postaneš ribič ljudi. Kaj je pomagalo Petru, Andreju in drugim, da so sprejeli to odločitev?

3. Kaj ti bo pomagalo, da si boš še bolj želel sprejeti Jezusovo povabilo?

³ Jezusovi prvi učenci so vedeli, zakaj in kako naj oznanjujejo, bili so pogumni in samodisciplinirani. Vse to jim je brez dvoma pomagalo, da so bili učinkoviti ribiči ljudi. V tem članku bomo pregledali, kako jih lahko posnemamo in postanemo učinkoviti Kristusovi učenci.

4. Zakaj je Peter lovil ribe?

⁴ Peter je lovil ribe, da bi skrbel za svojo družino, vendar to zanj ni bilo samo delo. Očitno je imel ribištvo zelo rad. (Jan. 21:3, 9–15) Vzljubil je tudi to, da je bil ribič ljudi. Z Jehovovo pomočjo je Peter postal zelo spreten pri tem delu. (Apd. 2:14, 41)

5. Česa je bilo Petra strah, kot to piše v Luku 5:8–11, in kaj nam lahko pomaga, da premagamo podobne občutke?

⁵ Oznanjujemo zato, ker imamo radi Jehova. To je najpomembnejši razlog, zakaj opravljamo to delo. Ljubezen do Jehova nam lahko pomaga, da premagamo občutke nesposobnosti. Ko je Jezus povabil Petra, da postane ribič ljudi, mu je rekel: »Ne boj se.« (Beri Luka 5:8–11.) Petra ni bilo strah tega, kaj se bo morda zgodilo, če postane učenec. Bil je osupel nad čudežnim ulovom rib, ki ga je povzročil Jezus. Zato se je počutil nevrednega, da bi sodeloval z Jezusom. Podobno kot Peter si morda tudi ti zaskrbljen glede tega, kaj boš moral  delati, da bi bil Kristusov učenec. Če je tako, poglobi svojo ljubezen do Jehova, Jezusa in bližnjih. To te bo spodbudilo, da boš sprejel Jezusovo povabilo in postal ribič ljudi. (Mat. 22:37, 39; Jan. 14:15)

6. Zakaj še želimo oznanjevati?

⁶ Razmislimo še o nekaterih razlogih, zakaj želimo oznanjevati. Ubogati želimo Jezusovo zapoved: »Pojdite [...] in mi pridobivajte učence.« (Mat. 28:19, 20) Oznanjujemo tudi zato, ker so ljudje »izmučeni in razkropljeni« ter nujno potrebujejo, da spoznajo resnico o Kraljestvu. (Mat. 9:36) Jehova želi, da vsakršni ljudje pridejo do točnega spoznanja resnice in se rešijo. (1. Tim. 2:4)

7. Kako se iz Rimljanom 10:13–15 vidi, da je oznanjevanje pomembno?

⁷ Ko razmišljamo o tem, da oznanjevanje lahko pomaga ljudem, da se rešijo, nas to spodbudi, da želimo oznanjevati. V nasprotju s poklicnimi ribiči, ki lovijo ribe za jed ali prodajo, mi »lovimo« ljudi, da bi rešili njihova življenja. (Beri Rimljanom 10:13–15; 1. Tim. 4:16.)

8., 9. Kaj mora ribič vedeti in zakaj?

⁸ V Jezusovih dneh je izraelski ribič moral vedeti, katere vrste rib lahko lovi. (3. Mojz. 11:9–12) Poleg tega je moral vedeti, kje bodo ribe. Ribe se običajno zadržujejo tam, kjer imajo dobre pogoje in je dovolj hrane. Ali je pomembno, kdaj gre ribič lovit? Bodimo pozorni, kaj je glede tega, kdaj je najprimernejši čas za lovljenje dobesednih rib, rekel neki brat s tihooceanskega otoka, ko je povabil misijonarja, da gresta ribarit. Misijonar je rekel: »Dobiva se jutri dopoldan ob deveti uri.« Brat mu je odgovoril: »Ne razumeš. Lovit gremo takrat, ko je pravi čas za ribe, in ne takrat, ko je pravi čas za nas.«

⁹ Podobno so tudi ribiči ljudi v prvem stoletju šli tja, kjer so bile »ribe«, in takrat, ko je bilo verjetno, da so tam. Jezusovi učenci so na primer oznanjevali v templju, v sinagogah, od hiše do hiše in na trgu. (Apd. 5:42; 17:17; 18:4) Tudi mi moramo poznati navade ljudi, ki živijo na našem področju. Biti moramo prilagodljivi in oznanjevati tam, kjer je najverjetneje, da bomo našli ljudi, in takrat, ko so tam. (1. Kor. 9:19–23)

10. Katere pripomočke nam je priskrbela Jehovova organizacija?

¹⁰ Ribič mora imeti pravo opremo in jo mora znati uporabljati. Tudi mi moramo biti primerno opremljeni za naše delo in znati moramo uporabljati naše pripomočke. Jezus je dal svojim učencem jasna navodila, kako naj oznanjujejo dobro novico. Povedal jim je, kaj naj imajo s seboj, kje naj oznanjujejo in kaj naj rečejo. (Mat. 10:5–7; Luk. 10:1–11) Danes nam je Jehovova organizacija priskrbela komplet za poučevanje, v katerem so pripomočki, ki so se izkazali za učinkovite. * Poučeni smo, kako naj jih uporabljamo. To nam pomaga, da smo bolj samozavestni in spretni pri delu, ki ga opravljamo. (2. Tim. 2:15)

11. Zakaj morajo biti ribiči ljudi pogumni?

¹¹ Poklicni ribiči morajo biti pogumni. Na morju se včasih vremenske razmere  nenadoma spremenijo in nepričakovano lahko nastane nevihta. Pogosto delajo ponoči, ko je tema. Tudi ribiči ljudi morajo biti pogumni. Ko začnemo oznanjevati in povemo, da smo Jehovove priče, morda doživimo »nevihte« v obliki nasprotovanja družine, posmehovanja znancev in nenaklonjenosti našemu sporočilu. Vendar nas to ne preseneča. Jezus je posvaril, da bo svoje sledilce poslal v nevarno okolje. (Mat. 10:16)

12. Kaj nam lahko pomaga, da postanemo še bolj pogumni, kot to piše v Jozuetu 1:7–9?

¹² Kako lahko postaneš še bolj pogumen? Kot prvo, bodi prepričan, da Jezus iz nebes še naprej vodi svoje delo. (Jan. 16:33; Raz. 14:14–16) Kot drugo, poglobi svojo vero v obljubo, da bo Jehova skrbel zate. (Mat. 6:32–34) Močnejša ko bo tvoja vera, bolj boš pogumen. Peter in njegovi sodelavci so pokazali izjemno vero, ko so zapustili ribištvo, da bi sledili Jezusu. Podobno si tudi ti pokazal izredno vero, ko si znancem in družinskim članom povedal, da preučuješ Sveto pismo z Jehovovimi pričami in da obiskuješ shode. Brez dvoma si zelo spremenil svoje vedenje in način življenja, da bi ustrezal Jehovovim pravičnim merilom. Tudi za to si potreboval vero in pogum. Medtem ko še naprej krepiš svoj pogum, si lahko prepričan, da »bo tvoj Bog Jehova s teboj, kamor koli boš šel«. (Beri Jozue 1:7–9.)

13. Kako ti lahko premišljevanje in molitev pomagata biti še bolj pogumen?

 ¹³ Kaj še ti lahko pomaga, da postaneš bolj pogumen? Moli za pogum. (Apd. 4:29, 31) Jehova bo odgovoril na tvoje molitve in te ne bo nikoli zapustil. Vedno ti je pripravljen pomagati. Prav tako lahko premišljuješ o tem, kako je Jehova rešil posameznike v preteklosti. Razmisli tudi, kako je pomagal tebi, da si premagal težave, in ti dal moč, da si naredil spremembe v življenju. Prav gotovo bo Ta, ki je vodil svoje ljudstvo skozi Rdeče morje, pomagal tudi tebi, da postaneš Kristusov učenec. (2. Mojz. 14:13) Ohrani isto vero, kot jo je imel psalmist, ki je rekel: »Jehova je na moji strani, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?« (Ps. 118:6)

14. Kaj si se naučil iz izkušenj Masae in Tomoyo?

¹⁴ Še en način, kako postanemo bolj pogumni, je ta, da spoznamo, kako je Jehova pomagal ljudem, ki so po naravi sramežljivi, da so se naučili biti pogumni. Razmislimo o izkušnji sestre Masae. Bila je zelo sramežljiva in je menila, da ne bo nikoli mogla javno govoriti o svoji veri. Že sama misel, da bi se pogovarjala z neznancem, se ji je zdela kot visok zid, za katerega je bila prepričana, da ga ne bo mogla nikoli preplezati. Zato se je zelo potrudila, da je poglobila svojo ljubezen do Boga in do bližnjih. Razmišljala je o nujnosti časa, v katerem živimo, in je molila za pomoč, da bi okrepila svojo željo za oznanjevanje. Premagala je svoje strahove in celo redno pionirala. Jehova pa lahko pomaga tudi novim oznanjevalcem, da so pogumni. Razmislimo o izkušnji sestre Tomoyo. Ko je začela oznanjevati od hiše do hiše, je stanovalka pri prvih vratih zavpila »Nič ne želim imeti z Jehovovimi pričami!« in zaloputnila vrata. Tomoyo je sooznanjevalki pogumno rekla: »Ali si slišala? Niti besede mi ni bilo treba reči in je že vedela, da sem Jehovova priča. Zelo sem vesela!« Tomoyo je sedaj redna pionirka.

15. Kaj je samodisciplina in zakaj je pomembna za kristjane?

¹⁵ Uspešni ribiči so samodisciplinirani. Samodisciplina je opisana kot »sposobnost, da se prisiliš in narediš to, kar moraš narediti«. Poklicni ribiči morajo biti samodisciplinirani, da zgodaj vstanejo, delajo, dokler delo ni opravljeno, in vztrajajo kljub slabemu vremenu. Tudi mi moramo biti samodisciplinirani, da bi zdržali in dokončali svoje delo. (Mat. 10:22)

16. Kako lahko razvijemo samodisciplino?

¹⁶ Ne rodimo se s samodisciplino. Ravno nasprotno, nagnjeni smo k temu, da delamo stvari s kar najmanj truda. Da bi bili samodisciplinirani, moramo imeti samoobvladanje. Zato potrebujemo pomoč, da se naučimo delati stvari, ki nam jih je morda težko narediti. Jehova nam pri tem pomaga s svojim svetim duhom. (Gal. 5:22, 23)

17. Kako je apostol Pavel opisal svoje prizadevanje, da bi bil samodiscipliniran, kot to piše v 1. Korinčanom 9:25–27?

¹⁷ Apostol Pavel je bil samodiscipliniran. Vendar je priznal, da je moral »tepsti« svoje telo, da bi delal to, kar je prav. (Beri 1. Korinčanom 9:25–27.) Druge je spodbujal, naj bodo disciplinirani in  naj vse delajo »spodobno in urejeno«. (1. Kor. 14:40) Potrebujemo samodisciplino, da bi imeli dobre duhovne navade, k čemur spada redno simbolično ribarjenje oziroma oznanjevanje. (Apd. 2:46)

18. Kaj moramo delati, da bi Jehova na nas gledal kot na uspešne?

¹⁸ Poklicni ribič je uspešen, če ujame veliko rib. Po drugi strani pa mi ne merimo svojega uspeha po tem, koliko ljudi smo pripeljali v Božjo organizacijo. (Luk. 8:11–15) Vse dokler vztrajno oznanjujemo dobro novico in poučujemo druge, Jehova na nas gleda kot na uspešne. Zakaj? Ker s tem pokažemo, da ubogamo njega in njegovega Sina. (Mar. 13:10; Apd. 5:28, 29)

19., 20. Kateri dodatni razlog imamo, da sedaj oznanjujemo?

¹⁹ V nekaterih državah je ribolov dovoljen samo v določenih mesecih. V teh deželah imajo ribiči takrat, ko se ribiška sezona končuje, še večji občutek nujnosti. Ribiči ljudi imamo podoben razlog, da sedaj goreče oznanjujemo – konec tega sveta se hitro približuje! Ostalo je le še malo časa, da sodelujemo pri tem delu, pri katerem rešujemo življenja. Ne odlašaj oziroma ne čakaj na popolne okoliščine, da bi sodeloval pri tem pomembnem delu. (Prid. 11:4)

²⁰ Že sedaj poglobi željo za oznanjevanje, povečaj svoje znanje o tem, kako oznanjevati, bodi pogumen in razvijaj samodisciplino. Pridruži se več kot osmim milijonom ribičev ljudi in okusil boš veselje, ki ga daje Jehova. (Neh. 8:10) Bodi odločen, da kar najbolj sodeluješ pri tem delu, dokler ne bo Jehova rekel, da je opravljeno. Naslednji članek bo obravnaval tri načine, kako lahko okrepimo svojo odločenost, da kot ribiči ljudi še naprej oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu.