Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 39

Qatenqʼaq ebʼ li qechpaabʼanel ixq

Qatenqʼaq ebʼ li qechpaabʼanel ixq

«Naabʼalebʼ li ixq xeʼyehok resil» (SAL. 68:12).

BICH 137 Fieles, valiosas, amadas

RUʼUJIL LI TZOLOM *

Ebʼ li qechpaabʼanel ixq nekeʼxbʼaanu jun li xnimal ru kʼanjel naq chi anchalebʼ xchʼool nekeʼtzʼaqonk saʼebʼ li chʼutam, saʼ li puktesink, chi xyiibʼankil li napoʼeʼk saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl ut naq nekeʼxkʼe xchʼool chirixebʼ li junchʼol. (Chaawil li raqal 1).

1. Chanru nekeʼtenqʼank saʼ li xmolam li Yos ebʼ li qechpaabʼanel ixq, abʼan kʼaru ebʼ li chʼaʼajkilal nekeʼxnumsi naabʼal rehebʼ? (Chaawil li jalam u chiru li hu).

QʼAXAL oxloqʼ chiqu naq wankebʼ naabʼal li hermaan ixq saʼ li chʼuut li kaw nekeʼkʼanjelak. Jun eetalil, nekeʼtzʼaqonk saʼebʼ li chʼutam, nekeʼelk chi puktesink ut nekeʼxkʼe xchʼool chirix li junjunq chi rechpaabʼanel. Joʼkan ajwiʼ, wiibʼ oxibʼ rehebʼ nekeʼtenqʼank re xyiibʼankil li napoʼeʼk saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Abʼanan, nekeʼxnumsi ajwiʼ ebʼ li chʼaʼajkilal. Wankebʼ nekeʼril li xnaʼ xyuwaʼ li ak cheekebʼ chik. Jalanebʼ chik xikʼ nekeʼileʼk xbʼaan ebʼ li xkomon. Ut wankebʼ chik xjunes nekeʼxkʼiresi ebʼ li ralal xkʼajol ut nekeʼxkʼe xqʼe re naq teʼruuq xwenteninkilebʼ.

2. Kʼaʼut naq tento tqakʼe qaqʼe chi xtenqʼankilebʼ li qechpaabʼanel ixq?

2 Kʼaʼut naq tento tqakʼe qaqʼe chi xtenqʼankilebʼ li qechpaabʼanel ixq? Xbʼaan naq li ruuchichʼochʼ aʼin moko junelik ta naroxloqʼi ruhebʼ li ixq joʼ xkʼulubʼebʼ. Joʼkan ajwiʼ, li Santil Hu nokooxtaqla chi xtenqʼankilebʼ. Jun eetalil, li apóstol Pablo kixye re li chʼuut li wank Roma naq cheʼxkʼulaq li xFebe chi sahebʼ saʼ xchʼool ut naq cheʼxtenqʼaq joʼ naʼajmank chiru (Rom. 16:1, 2). Naq xwank joʼ aj Pariseey, laj Pablo kiwank saʼ xyanqebʼ li kristiʼaan li nekeʼxkʼoxla naq ebʼ li ixq maakʼaʼ nekeʼok wiʼ. Abʼan, naq kiʼok joʼ aj paabʼanel, kixkʼam re rikʼin li Jesús, joʼkan naq saʼ tuulanil kiraatinahebʼ li ixq ut kiroxloqʼi ruhebʼ (1 Cor. 11:1).

3. Chanru kiril li Jesús ebʼ li ixq, ut kʼaru kixkʼoxla chirixebʼ li nekeʼxbʼaanu li rajom li Yos?

3 Li Jesús kiroxloqʼi ru chixjunilebʼ li ixq (Juan 4:27). Moko kinaʼlebʼak ta joʼkebʼ li nekeʼkʼamok bʼe saʼ li xpaabʼalebʼ laj Judiiy. Joʼkan naq, jun li hu li naxtzʼil rix li Santil Hu naxye: «Maajun junaq aatin li kixye li Jesús naxkʼutbʼesi naq maakʼaʼ nekeʼok wiʼ li ixq malaj naxkubʼsihebʼ xwankil». Abʼanan, qʼaxal oxloqʼ chiru ebʼ li ixq li nekeʼxbʼaanu li rajom li Xyuwaʼ. Jwal us xnawbʼal naq, naq li Jesús kiʼaatinak chirixebʼ li ani naril joʼ xjunkabʼal, kixkʼe saʼ ajl ebʼ li winq ut ebʼ li ixq (Mat. 12:50).

4. Kʼaru tqatzʼil rix saʼ li tzolom aweʼ?

4 Li Jesús junelik seebʼ chaq xchʼool chi xtenqʼankil li narilebʼ joʼ ranabʼ. Joʼkan ajwiʼ, oxloqʼebʼ chaq chiru ut kixkolebʼ rix. Qatzʼilaq rix chanru tooruuq xkʼambʼal qe rikʼin Jesús saʼ li naʼlebʼ aʼin.

YOʼON WANQO CHI XTENQʼANKILEBʼ

5. Kʼaʼut nachʼaʼajkoʼk chiruhebʼ wiibʼ oxibʼ li hermaan wank saʼ komonil rikʼinebʼ li junchʼol?

5 Maakʼaʼ naxye ma winqo malaj ixqo, chiqajunilo naʼajmank chiqu wank saʼ komonil rikʼinebʼ li junchʼol. Abʼan, aʼin nachʼaʼajkoʼk chiruhebʼ wiibʼ oxibʼ li hermaan ixq. Kʼaʼut? Qilaq. Li xJordan * jun li hermaan naxye: «Saʼ xkʼabʼaʼ naq wankin injunes, naabʼal sut nawekʼa naq maakʼaʼ insikʼom saʼ li chʼuut, naq maakʼaʼ aj ehin aran». Li xKristen jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li kiqʼaxonk saʼ jalan chik naʼajej re xkʼebʼal xkomon li xkʼanjel chiru li Yos, naxye: «Naq akʼaq aawulajik saʼ junaq chʼuut, aajunes taawekʼa aawibʼ». Joʼkan ajwiʼ, li wankebʼ saʼ rochoch li xjunkabʼal li maawaʼebʼ aj Testiiw, naru nekeʼrekʼa naq chanchan tawiʼ naq najt wankebʼ rikʼin li xjunkabʼal ut li chʼuut. Ut ebʼ li xeʼchapeʼk xbʼaan junaq yajel malaj li nekeʼril ebʼ li xkomon li yajebʼ, naru nekeʼrekʼa naq wankebʼ xjunes xbʼaan naq inkʼaʼ naru nekeʼelk saʼ li ochoch. Li xʼAnnette jun li hermaan naxseeraqʼi: «Inkʼaʼ ninruuk xkʼulubʼankil junaq li bʼoqom xbʼaan naq kʼebʼil saʼ inbʼeen rilbʼal linnaʼ».

Joʼ kixbʼaanu li Jesús, qakʼutbʼesihaq naq naqakʼe qachʼool ut naq naqarahebʼ li qechpaabʼanel ixq. (Chaawil li raqal 6 toj 9). *

6. Joʼ naxye saʼ Lucas 10:38-42, chanru keʼtenqʼaak li xMarta ut li xMaría xbʼaan li Jesús?

6 Li Jesús kixkʼe xhoonal re wank saʼ komonil rikʼinebʼ li xeʼwank joʼ ranabʼ ut kiwank saʼ tzʼaqal amiiwil rikʼinebʼ. Qajultikaq naq kiwank saʼ amiiwil rikʼin li xMaría ut li xMarta, ut chanchan naq ebʼ li ixq aʼan moko sumsukebʼ ta (taayaabʼasi Lucas 10:38-42). Chʼolchʼo naq sa xeʼrekʼa ribʼ joʼ chanru kirilebʼ ut kiraatinahebʼ. Li xMaría inkʼaʼ kixuwak chi chunlaak chi roq laj Tzolol re, re xtawbʼal xnaʼlebʼ rikʼin. * Ut li xMarta inkʼaʼ kiʼok xkʼaʼuxl chi xyeebʼal re li Jesús naq yook xjosqʼil xbʼaan naq li xMaría inkʼaʼ naxtenqʼa chi xbʼaanunkil li xkʼanjel. Li Jesús kiroksi li hoonal aʼan re xkʼutbʼal chiru li xMarta ut li xMaría wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li wank xwankil. Joʼkan ajwiʼ, naq kiwulak wiʼ chik chi rulaʼaninkilebʼ, kixkʼutbʼesi naq naxkʼe xchʼool chirixebʼ aʼan ut chirix laj Lázaro (Juan 12:1-3). Joʼkan peʼ naq li xMarta ut li xMaría saʼ junpaat xeʼxpatzʼ xtenqʼankil re li Jesús naq kiyajerk laj Lázaro (Juan 11:3, 5).

7. Chanru tooruuq xwaklesinkil xchʼool ebʼ li qechpaabʼanel ixq?

7 Wiibʼ oxibʼ li hermaan ixq kaʼajwiʼ naq nekeʼwulak saʼebʼ li chʼutam naru nekeʼwank saʼ komonil rikʼinebʼ li rechpaabʼanel. Joʼkan naq naqaj roksinkil li hoonal aʼan re xkʼebʼal xsahilebʼ xchʼool, aatinak rikʼinebʼ ut xkʼutbʼal chiruhebʼ naq wankebʼ saʼ qachʼool. Li xJordan li ak xooʼaatinak chirix, naxye: «Jwal nakʼanjelak chiwu naq nekeʼxkʼe xsahil inchʼool naq ninsumenk saʼebʼ li chʼutam, naq nekeʼxkʼubʼ naq teʼwochbʼeni saʼ li puktesink, malaj naq nekeʼxkʼutbʼesi naq nekeʼxkʼe xchʼool chiwix saʼ jalan chik naʼlebʼ». Qabʼaanuhaq naq ebʼ li qechpaabʼanel ixq teʼrekʼa naq oxloqʼebʼ chiqu. Li xKia jun li hermaan, naxye: «Wi ninkol junaq li chʼutam, ninnaw naq tineʼxtzʼiibʼa chaq re xnawbʼal chanru wankin. Aʼin naxkʼut chiwu naq nikineʼxjultika li wechpaabʼanel».

8. Kʼaru chik naru naqabʼaanu re xkʼambʼal qe rikʼin li Jesús?

8 Choonaʼlebʼaq joʼ li Jesús ut qakʼehaq qahoonal re wank saʼ komonil rikʼinebʼ li qechpaabʼanel ixq. Maare naru naqabʼoqebʼ saʼ qochoch re naq teʼxwaʼ junaq xchʼina wa malaj yal re wank junpaataq saʼ komonil rikʼinebʼ. Naq tkʼulmanq aweʼ, chooʼaatinaq chirixebʼ li naʼlebʼ li nawaklesink chʼoolej (Rom. 1:11, 12). Us raj naq ebʼ li cheekel winq teʼxkʼam re rikʼin li Jesús naq teʼxbʼaanu li naʼlebʼ aʼin. Aʼan naxnaw naq wiibʼ oxibʼ aj paabʼanel nekeʼchʼaʼajkoʼk chiru wank xjunes. Abʼan chʼolchʼo ru kixkanabʼ naq li sahil chʼoolejil moko nachalk ta saʼ xkʼabʼaʼ naq nasumlaak junaq li kristiʼaan chi moko naq nawank ralal xkʼajol, nachalk bʼan saʼ xkʼabʼaʼ naq naxkʼe chiʼubʼej saʼ li xyuʼam li xkʼanjel li Jehobʼa (Mat. 19:12; Luc. 11:27, 28).

9. Chanru naq ebʼ li cheekel winq naru nekeʼxtenqʼa ebʼ li qechpaabʼanel ixq?

9 Ebʼ li cheekel winq tento naq teʼxkʼe xqʼe chi rilbʼal ebʼ li rechpaabʼanel ixq joʼ xnaʼebʼ ut ranabʼebʼ (1 Tim. 5:1, 2). Tento teʼxkʼe xhoonal re aatinak rikʼinebʼ naq toj maajiʼ natiklaak li chʼutam malaj naq ak xraqeʼk. Li xKristen naxye: «Jun li cheekel winq kixkʼe reetal naq jwal laatzʼ wu ut kixpatzʼ we chanru nawoksi linhoonal. Jwal oxloqʼ chiwu naq kixkʼe xchʼool chiwix». Naq ebʼ li cheekel winq nekeʼxkʼe xhoonal re aatinak rikʼinebʼ li hermaan ixq, nekeʼxkʼutbʼesi naq nekeʼxkʼe xchʼool chirixebʼ. * Li xʼAnnette naʼaatinak chirix jun li rusilal naq nabʼaanumank aʼin: «Nekeʼbʼinnaw ru chiʼus ut aʼanebʼ nekeʼxnaw ajwiʼ wu, chi joʼkan naq ninkʼul junaq li chʼaʼajkilal, moko nachʼaʼajkoʼk ta chiwu xpatzʼbʼal intenqʼankil rikʼinebʼ».

OXLOQʼAQ CHIQU LI NEKEʼXBʼAANU

10. Kʼaru naru naxbʼaanu naq ebʼ li qechpaabʼanel ixq sa teʼrekʼa ribʼ?

10 Peʼyaal naq oxloqʼ chiqu naq ebʼ li junchʼol nekeʼxkʼe reetal li xseebʼal qachʼool ut nekeʼxye qe naq oxloqʼ chiruhebʼ li qakʼanjel? Chʼolchʼo naq tchʼinaaq qachʼool wi maaʼani nayehok re aʼin. Li xʼAbigaíl jun aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink li wank xjunes naxye naq wank sut narekʼa naq inkʼaʼ nekeʼxkʼe xchʼool chirix: «Yal nikineʼril joʼ xrabʼin malaj ranabʼ junaq li hermaan. Wank sut ninkʼoxla naq maakʼaʼ insikʼom saʼ li chʼuut». Abʼanan, qilaq li kixye li xPam jun li hermaan li wank xjunes, aʼan kiwank joʼ aj puktesinel saʼ jalan chik tenamit chiru naabʼal chihabʼ, abʼan kisutqʼiik saʼ rochoch re rilbʼal li xnaʼ xyuwaʼ. Anaqwan numenaq 70 chihabʼ wank re li xPam ut toj wank joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink. Aʼan naxye: «Li qʼaxal naxkawubʼresi inchʼool aʼan naq ebʼ li junchʼol nekeʼxye we naq jwal nikineʼxra».

11. Chanru kixkʼutbʼesi li Jesús naq oxloqʼ chaq chiru ebʼ li ixq li xeʼochbʼenink re chi xbʼaanunkil li xkʼanjel li Yos?

11 Oxloqʼ chaq chiru li Jesús naq wiibʼ oxibʼ li ixq xeʼroksi «li xjunkabʼlalebʼ» re xtenqʼankil (Luc. 8:1-3). Ut moko kaʼaj tawiʼ kixkʼulubʼa naq teʼxtenqʼa, kixkʼut ajwiʼ chiruhebʼ li xchamal ru xnaʼlebʼ li Yos. Jun eetalil, kixkʼehebʼ chixnaw naq tkamsiiq ut naq twakliiq wiʼ chik chi yoʼyo (Luc. 24:5-8). Li Jesús kixkawresihebʼ ajwiʼ li ixq aʼin joʼ kixbʼaanu rikʼinebʼ li xʼapóstol re naq teʼxkuy rilbʼal naq trahobʼtesiiq ut tkamsiiq (Mar. 9:30-32; 10:32-34). Us xnawbʼal naq, naq li Jesús kichapeʼk ut ebʼ li xʼapóstol xeʼelelik, wiibʼ oxibʼ rehebʼ li ixq aʼin xeʼkanaak nachʼ rikʼin naq naʼayaynak chiru li cheʼ (Mat. 26:56; Mar. 15:40, 41).

12. Kʼaru li kʼanjel kixkʼe li Jesús saʼ ruqʼ wiibʼ oxibʼ li ixq?

12 Li Jesús kixkʼe li kʼanjel li wank xwankil saʼ ruqʼ wiibʼ oxibʼ li ixq. Jun eetalil, aʼ ebʼ li ixq li inkʼaʼ xeʼtzʼeqtaanank re aʼanebʼ xeʼilok re xbʼeenwa naq aʼan kiwakliik wiʼ chik chi yoʼyo. Kixtaqlahebʼ chi xyeebʼal rehebʼ li apóstol naq ak xwakliik chik chi yoʼyo (Mat. 28:5, 9, 10). Ut saʼ li Pentecostés re li chihabʼ 33, naq li Yos kixkʼe li xsantil musiqʼej saʼ xbʼeenebʼ li xtzolom li Kriist, wankebʼ tana ixq saʼ xyanqebʼ. Wi joʼkan kikʼulmank, ebʼ li ixq aʼin li tojaʼ xeʼyuleʼk ru, xeʼruuk chi aatinak chirix «li xninqal ru xbʼaanuhom li Yos» saʼ jalan jalanq chi aatinobʼaal (Hech. 1:14; 2:2-4, 11).

13. a) Saʼebʼ li qakutan, kʼaru li kʼanjel nekeʼxbʼaanu chiru li Jehobʼa ebʼ li qechpaabʼanel ixq? b) Chanru tooruuq xkʼutbʼesinkil naq naqabʼanyoxi chixjunil li nekeʼxbʼaanu ebʼ li qechpaabʼanel ixq?

13 Xkʼulubʼebʼ li qechpaabʼanel ixq naq tqabʼanyoxi rehebʼ chixjunil li nekeʼxbʼaanu saʼ xkʼanjel li Jehobʼa. Jun eetalil, nekeʼtzʼaqonk saʼ li kabʼlak ut re xyiibʼankil li napoʼeʼk saʼ junaq li naʼajej bʼarwiʼ naloqʼoniik ru li Yos, nekeʼtenqʼank saʼ junaq chʼuut saʼ jalan chik aatinobʼaal bʼarwiʼ naʼajmank aj puktesinel, ut nekeʼkʼanjelak saʼ Betel. Joʼkan ajwiʼ, nekeʼtenqʼank naq nanumeʼk junaq li nimla hiik malaj junaq li kaqsut-iqʼ, nekeʼxjal li qatasal hu saʼ jalan chik aatinobʼaal, nekeʼwank joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink ut joʼ aj puktesinel saʼ jalan chik tenamit. Ut nekeʼtzʼaqonk saʼ li Tzolok choʼq rehebʼ laj Kʼamolbʼe saʼ li Puktesink, saʼ li Tzolok chirix li Xʼawabʼejilal li Yos ut saʼ li Tzolok re Galaad Watchtower joʼkebʼ li hermaan winq. Joʼkan ajwiʼ, wankebʼ li hermaan nekeʼxtenqʼa li xbʼeelom chi xbʼaanunkil li kʼanjel li tenebʼanbʼil saʼ xbʼeenebʼ saʼ li chʼuut ut saʼ li xmolam li Jehobʼa. Wi inkʼaʼ raj nekeʼtenqʼaak xbʼaan li rixaqil, ebʼ li winq aʼin li wankebʼ choʼq «maatan», inkʼaʼ raj teʼruuq xbʼaanunkil li xkʼanjel chi tzʼaqal re ru (Efes. 4:8). Chanru raj ru tooruuq xtenqʼankilebʼ li qechpaabʼanel ixq saʼ chixjunil li nekeʼxbʼaanu saʼ xkʼanjel li Jehobʼa?

14. Kʼaru naxye Salmo 68:12 chirixebʼ li qechpaabʼanel ixq, ut kʼaru naru nekeʼxbʼaanu ebʼ li cheekel winq li wankebʼ xnaʼlebʼ?

14 Ebʼ li cheekel winq li wankebʼ xnaʼlebʼ nekeʼxnaw naq «naabʼalebʼ» li hermaan ixq. Joʼkan ajwiʼ, nekeʼxnaw naq nekeʼxkʼe xqʼe chi kʼanjelak ut naabʼal rehebʼ nekeʼxnaw chanru xpuktesinkil chiʼus li chaabʼil esilal (taayaabʼasi Salmo 68:12). Joʼkan naq ebʼ li cheekel winq nekeʼxsikʼ chan raj ru ebʼ li qechpaabʼanel ixq teʼroksi li nekeʼxnaw xbʼaanunkil. Li xʼAbigaíl, li ak xooʼaatinak chirix, nawaklesiik xchʼool naq ebʼ li hermaan nekeʼxpatzʼ re kʼaru li naʼlebʼ nakʼanjelak chiru naq ok re chi aatinak rikʼin junaq li kristiʼaan. Aʼan naxye: «Li naʼlebʼ aweʼ nakʼanjelak chiwu re xkʼebʼal reetal naq li Jehobʼa kixkʼe inkʼulubʼ saʼ li xmolam». Chʼolchʼo ajwiʼ chiruhebʼ li cheekel winq naq ebʼ li qechpaabʼanel ixq li junxil nekeʼok chi kʼanjelak chiru li Jehobʼa, naru nekeʼxtenqʼa ebʼ li qechpaabʼanel ixq li toj saajebʼ ut yookebʼ xnumsinkil junaq li chʼaʼajkilal (Tito 2:3-5). Relik chi yaal, xkʼulubʼebʼ li qechpaabʼanel ixq naq tqarahebʼ ut naq tqabʼanyoxi rehebʼ chixjunil li nekeʼxbʼaanu.

QAKOLAQ RIXEBʼ UT QATENQʼAQEBʼ LI QECHPAABʼANEL IXQ

15. Joqʼe tana naʼajmank chiruhebʼ li hermaan ixq naq teʼkoleʼq rix ut naq teʼtenqʼaaq?

15 Wank sut maare naʼajmank chiruhebʼ wiibʼ oxibʼ li hermaan ixq naq teʼkoleʼq rix ut naq teʼtenqʼaaq (Is. 1:17). Jun eetalil, jun li hermaan li kikamk li xbʼeelom malaj kixjach ribʼ rikʼin li xsumʼaatin chiru li chaqʼrabʼ, maare naʼajmank chiru naq anihaq t-aatinaq saʼ xkʼabʼaʼ malaj ttenqʼaaq rikʼin wiibʼ oxibʼ li kʼanjel li naxbʼaanu chaq li xbʼeelom. Jun li hermaan ixq li ak cheek chik, maare naʼajmank chiru naq junaq chik li hermaan t-aatinaq saʼ xkʼabʼaʼ rikʼin laj bʼanonel. Ut junaq li qechpaabʼanel ixq li wank joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink ut naxbʼaanu jalan chik kʼanjel saʼ li xmolam li Jehobʼa, maare naʼajmank chiru naq tkoleʼq chiruhebʼ li nekeʼxwechʼ rix xbʼaan naq inkʼaʼ napuktesink joʼ nekeʼxbʼaanu li junchʼol chi aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink. Kʼaru naru naqabʼaanu re xtenqʼankilebʼ? Qilaq wiʼ chik li kixbʼaanu li Jesús.

16. Joʼ naxchʼolobʼ saʼ Marcos 14:3-9, chanru kikoleʼk rix li xMaría xbʼaan li Jesús?

16 Li Jesús inkʼaʼ xwiibʼank xchʼool chi xkolbʼalebʼ rix li narilebʼ joʼ ranabʼ naq ebʼ li junchʼol inkʼaʼ xeʼxtaw ru kʼaʼut xeʼxbʼaanu junaq li naʼlebʼ. Jun eetalil, kixkol rix li xMaría naq li xMarta kixwechʼ rix (Luc. 10:38-42). Ut kixkol ajwiʼ rix li xMaría naq ebʼ li junchʼol xeʼxchʼila xbʼaan naq chanchan tawiʼ naq kixbʼaanu jun li naʼlebʼ li moko us ta (taayaabʼasi Marcos 14:3-9). Li Jesús naxnaw chaq kʼaʼut naq li xMaría kixbʼaanu li naʼlebʼ aʼin. Joʼkan naq kixwaklesi xchʼool rikʼin li aatin aweʼ: «Chaabʼil kʼanjel xbʼaanu we. [...] Xbʼaanu joʼchʼinal joʼnimal xru xbʼaanunkil». Kixye ajwiʼ naq ttzʼaqloq ru li aatin aweʼ: «Yalaq ta bʼar saʼ ruuchichʼochʼ taapuktesimanq wiʼ li Chaabʼil Esilal, taayeemanq ajwiʼ resil li xbʼaanu li ixq aʼin». Ut aʼan tzʼaqal li yook xbʼaanunkil li tzolom aweʼ. Kʼajoʼ tana kixkʼojobʼ xchʼool li xMaría li aatin li kixye li Jesús. Ut makachʼin xchʼinaʼusal, xbʼaan naq, naq li Jesús kiʼaatinak chirix li puktesink, kiʼaatinak ajwiʼ chirix li xchaabʼilal li ixq aweʼ.

17. Kʼe jun eetalil joqʼe tana naʼajmank chiru jun hermaan ixq naq tqakol rix.

17 Ma naqakol rix ebʼ li qahermaan ixq naq naʼajmank chiruhebʼ? Qayehaq naq wiibʼ oxibʼ li hermaan nekeʼxkʼe reetal naq jun li hermaan li moko aj Testiiw ta li xbʼeelom, naabʼal sut nabʼayk malaj ewu nawulak saʼebʼ li chʼutam, ut tojaʼ ajwiʼ traqeʼq li chʼutam naq nasutqʼiik saʼ rochoch. Joʼkan ajwiʼ, yal joqʼeqil naxkʼam chirix ebʼ li ralal xkʼajol saʼebʼ li chʼutam. Joʼkan naq nekeʼok xwechʼinkil rix ut nekeʼxkʼoxla kʼaʼut naq toj naxkʼulubʼa li naxye li xbʼeelom. Abʼan li xyaalalil aʼan naq yook xbʼaanunkil chixjunil li wank saʼ ruqʼ. Moko junelik ta aʼan yaal re chanru troksi li xhoonal chi moko ma naru naxkʼamebʼ li kokʼal saʼ li chʼutam malaj inkʼaʼ. Kʼaru raj tooruuq xbʼaanunkil? Wi naqawaklesi xchʼool saʼ xkʼabʼaʼ li naxbʼaanu ut naqaseeraqʼi rehebʼ li junchʼol aʼin, naru naq inkʼaʼ chik teʼxwechʼ rix.

18. Chanru chik tooruuq xtenqʼankilebʼ li qechpaabʼanel ixq?

18 Jun chik li naʼlebʼ re xkʼutbʼesinkil naq naqakʼe qachʼool chirix ebʼ li qechpaabʼanel ixq aʼan xtenqʼankilebʼ joʼ naʼajmank chiruhebʼ (1 Juan 3:18). Li xʼAnnette, li kiril chaq li xnaʼ naq kiyajerk, naxye: «Wank sut wiibʼ oxibʼ li wamiiw xineʼrulaʼani re intenqʼankil chi rilbʼal linnaʼ re naq laaʼin tinruuq xbʼaanunkil jalan chik naʼlebʼ malaj re xkʼebʼal bʼayaq intzekemq. Chi joʼkaʼin, xwekʼa naq oxloqʼin chiru li chʼuut ut naq nikineʼxra». Jun li hermaan winq kixkʼut chiru li xJordan kʼaru tixbʼaanu wi napoʼeʼk li xbʼelebʼaal chʼiichʼ. Aʼan naxye: «Makachʼin naq nasahoʼk saʼ linchʼool xnawbʼal naq ebʼ li hermaan nekeʼraj naq us wanqin».

19. Chanru chik naq ebʼ li cheekel winq teʼruuq xtenqʼankilebʼ li hermaan ixq?

19 Ebʼ li cheekel winq tento ajwiʼ teʼxkʼe reetal li naʼajmank chiruhebʼ li hermaan ixq. Nekeʼxnaw naq li Jehobʼa naxkʼe reetal chanru nekeʼril ebʼ li hermaan ixq (Sant. 1:27). Joʼkan naq, joʼ li Jesús, moko kaw ta nekeʼtaqlank ut moko nekeʼxye ta naq inkʼaʼ naru xjalbʼal junaq li naʼlebʼ xbʼaan naq ak joʼkan xaqabʼanbʼil (Mat. 15:22-28). Naq nekeʼxtenqʼa junaq li hermaan ixq, nekeʼxbʼaanu naq sa trekʼa ribʼ. Aʼin li kixkʼul li xKia naq kiqʼaxonk saʼ jalan chik ochoch. Naq li cheekel winq li nabʼeresink re li chʼuut bʼarwiʼ napuktesink kixnaw aʼin, kiraatinahebʼ li hermaan re naq teʼxtenqʼa. Li xKia naxye: «Xeʼxkotz linkʼaʼuxl. Naq xeʼxwaklesi inchʼool ut naq xineʼxtenqʼa, ebʼ li cheekel winq xeʼxkʼut chiwu naq wank inkʼulubʼ saʼ li chʼuut, ut naq tchalq li chʼaʼajkilal saʼ inbʼeen, moko wanqin ta injunes».

NAʼAJMANK CHIRUHEBʼ NAQ TQATENQʼAHEBʼ

20, 21. Chanru tooruuq xkʼutbʼesinkil naq oxloqʼ chiqu chixjunilebʼ li qechpaabʼanel ixq?

20 Moko chʼaʼaj ta xkʼebʼal reetal saʼ li chʼuut naq wankebʼ li qechpaabʼanel ixq li kaw nekeʼkʼanjelak ut xkʼulubʼebʼ naq tqatenqʼahebʼ. Naq xqatzʼil rix li kixbʼaanu li Jesús, xqatzol naq tento tqakʼe qahoonal re wank saʼ komonil rikʼinebʼ ut re xnawbʼal ruhebʼ, tqakʼutbʼesi chiruhebʼ naq naqabʼanyoxi chixjunil li nekeʼxbʼaanu saʼ xkʼanjel li Yos. Ut wi naʼajmank, qakolaq rixebʼ.

21 Saʼ xraqik li esilhu li kixtzʼiibʼa li apóstol Pablo rehebʼ laj Roma kixkʼe chisaʼ bʼeleebʼ li xkʼabʼaʼebʼ li hermaan ixq (Rom. 16:1, 3, 6, 12, 13, 15). Chʼolchʼo naq jwal sa xeʼrekʼa ribʼ naq kixtaqla xsahil xchʼoolebʼ ut naq kixye chaabʼil aatin chirixebʼ. Wi laaʼo naqatenqʼa chixjunilebʼ li qechpaabʼanel ixq, tqakʼutbʼesi naq oxloqʼebʼ chiqu ut naq naqilebʼ joʼ qajunkabʼal.

BICH 136 Que Jehová te bendiga

^ párr. 5 Ebʼ li qechpaabʼanel ixq nekeʼxnumsi naabʼal li chʼaʼajkilal. Saʼ li tzolom aweʼ tooʼaatinaq chirix chanru naq li eetalil li kixkanabʼ li Jesús naru nakʼanjelak chiqu re xtenqʼankilebʼ. Tqakʼe reetal naq li Jesús kixkʼe xhoonal re wank saʼ komonil rikʼinebʼ, kiroxloqʼihebʼ ut kixkolebʼ rix.

^ párr. 5 Maawaʼ tzʼaqal xkʼabʼaʼebʼ.

^ párr. 6 Jun li hu li naxtzʼil rix li Santil Hu naxchʼolobʼ: «Ebʼ laj tzolonel nekeʼchunlaak chaq chi roq ebʼ laj tzolol rehebʼ. Ebʼ laj tzolonel nekeʼxbʼaanu aʼin xbʼaan naq yookebʼ xkawresinkil ribʼ re wank choʼq aj kʼutunel, abʼan ebʼ li ixq moko naru ta nekeʼxbʼaanu aʼin. [...] Naq li xMaría kichunlaak chi roq li Jesús ut kixkʼe xchʼool chi xtawbʼal xnaʼlebʼ rikʼin [...] li xkʼihalil li winq aj judiiy sachso tana xchʼool xeʼkanaak naq xeʼril aʼin».

^ párr. 9 Ebʼ li cheekel winq weent nekeʼxbʼaanu naq nekeʼxtenqʼahebʼ li rechpaabʼanel ixq. Jun eetalil, inkʼaʼ nekeʼrulaʼani ebʼ li rechpaabʼanel ixq yal xjunesebʼ.

^ párr. 65 XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U: Naabʼalebʼ li hermaan winq nekeʼxkʼam re rikʼin li Jesús naq aʼan kixkʼe xchʼool chirixebʼ li ixq li kaw xpaabʼalebʼ: jun naxtenqʼa wiibʼ li hermaan chi xjalbʼal li xyantil malaj li roq li bʼelebʼaal chʼiichʼ, jun chik narulaʼani jun li hermaan li yaj ut jalan chik naxik rochbʼen li rixaqil chi xbʼaanunkil li loqʼonink joʼ junkabʼal rikʼin jun li hermaan ut li xkoʼ.