Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 43

Jehova ota wilike ehangano laye

Jehova ota wilike ehangano laye

‘Hakeenghono ile kefininiko, ndelenee okomhepo yange, Jehova womatanga ovakwaita osho ta ti.’ — SAK. 4:6.

EIMBILO 40 Ove owa lyelye?

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Ovakriste ovo va ninginifwa ova pumbwa okutwikila okuninga shike?

MBELA owa ninginifwa? Ngeenge osho, owa ulika moipafi kutya ou na eitavelo muJehova nowa halelela oku mu longela pamwe nehangano laye. * Oshoshili kutya eitavelo letu muJehova oli na okweenda tali kolo. Owa pumbwa yo okukala wa tomhwa filufilu kutya Jehova oye ta wilike ehangano laye kunena.

2-3. Omonghedi ilipi Jehova ta wilike ehangano laye kunena? Yandja oihopaenenwa.

2 Kunena, Jehova ota wilike ehangano laye monghedi oyo tai holola omaukwatya aye, elalakano nosho yo omifikamhango daye. Natu ka taleni komaukwatya aJehova atatu oo taa ulikwa mehangano laye.

3 Shotete, “Kalunga ke na okatongo.” (Oil. 10:34) Ohole oye linyengifa Jehova a yandje omona waye e li “oikulila yaaveshe.” (1 Tim. 2:6; Joh. 3:16) Jehova oha longifa oshiwana shaye shi udifile onghundana iwa ovanhu aveshe ovo tava pwilikine, nokukwafela vahapu ngaashi tashi dulika va mone ouwa mekuliloyambo. Oshitivali, Jehova oKalunga kelandulafano nokombili. (1 Kor. 14:33, 40) Onghee hano, otwa teelela ovapiya vaye ve mu longele nelandulafano nosho yo nombili. Oshititatu, Jehova oku li ‘Omuhongi Munenenene.’ (Jes. 30:20, 21) Nomolwaasho, ehangano laye ngeenge tali hongo meongalo nosho yo moukalele, ohali yandje unene elitulemo kEendjovo daye da nwefwa mo. Omaukwatya oo atatu aJehova okwa li a ulikwa ngahelipi meongalo lopaKriste lomefelemudo lotete? Omaukwatya oo oku li wetikile ngahelipi kunena? Nongahelipi omhepo iyapuki tai dulu oku ku kwafela eshi to longele Jehova pamwe nehangano laye kunena?

KALUNGA KE NA OKATONGO

4. Ngaashi sha popiwa mOilonga 1:8, Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye va ninge shike, nekwafo lilipi hava mono?

4 Mefelemudo lotete. Etumwalaka olo Jesus a li ha udifa ola etela ovanhu aveshe eteelelo. (Luk. 4:43) Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye va twikile noilonga oyo a li a hovela, nova yandje oundombwedi “kombada yedu alishe.” (Lesha Oilonga 1:8.) Oshoshili kutya oilonga oyo itava dulu oku i longa keenghono davo vene. Ova pumbwa omhepo iyapuki, ‘ekwafo’ olo Jesus a li e va udanekela. — Joh. 14:26; Sak. 4:6.

5-6. Omeenghedi dilipi omhepo iyapuki ya kwafela ovashikuli vaJesus?

5 Ovashikuli vaJesus ova li va pewa omhepo iyapuki pOpentekoste yomo 33 O.P. Ova li va hovela okuudifa diva kekwafo lomhepo oyo, nomefimbo lixupi, ovanhu omayovi ova li va tambula ko onghundana iwa. (Oil. 2:41; 4:4) Eshi pa li pa holoka omapataneko, ovahongwa kava li va mbadapala, ndele ova li va pula ekwafo kuKalunga. Ova ilikana va ti: ‘Kwafela ovapiya voye va twikile okupopya eendjovo doye nouladi.’ Ova li va yadifwa omhepo iyapuki nova li va twikila ‘okupopya eendjovo daKalunga nouladi.’ — Oil. 4:18-20, 29, 31.

6 Ovahongwa vaJesus ova li yo va taalela omashongo amwe. Pashihopaenenwa, kava li ve na Eembiibeli dihapu. Kava li ve na oishangomwa ngaashi tu i na kunena. Natango ovahongwa ova li ve na okuudifila ovanhu hava popi omalaka e lili noku lili. Nonande ova li va taalela omashongo aeshe oo, ovahongwa ovaladi ova li va dula okupondola moinima ihapu oyo pataleko lopanhu ya fa itai shiiva, nokonima yomido dinini, onghundana iwa oya li ya udifilwa “oishitwa aishe kombada yedu.” — Kol. 1:6, 23.

7. Omido 100 da pita, ongahelipi ovapiya vaJehova va li va shiiva osho Kalunga a teelela va ninge, nove linyenga ngahelipi?

7 Pefimbo letu. Jehova ota twikile okuwilika nokupameka oshiwana shaye. Oshoshili kutya ewiliko la tya ngaho, ohali di mEendjovo daKalunga da nwefwa mo. Ohatu lesha mOmbiibeli kombinga youkalele waJesus nosho yo oshipango shaye osho a pa ovashikuli vaye, opo va twikile oilonga oyo a hovela. (Mat. 28:19, 20) Oshifo shaJuli 1881, osha ti: “Jehova ine tu hoolola opo tu fimanekwe kovanhu ile tu kale oipuna, ndele okwe tu hoolola tu longife keshe osho tu na, opo tu udife onghundana iwa.” Okambo To Whom the Work Is Entrusted, oko ka nyanyangidwa mo 1919, oka ti: “Ope na oilonga ihapu unene oyo tu na okulonga, ashike oyOmwene note ke tu pa eenghono tu i wanife po.” Ngaashi Ovakriste vomefelemudo lotete, ovamwatate ovo ova li ovaladi nova li va longa noudiinini, molwaashi ova li ve lineekela kutya omhepo iyapuki otai ke va kwafela opo va udifile ovanhu vomaludi aeshe. Nafye otwe lineekela kutya omhepo iyapuki otai ke tu kwafela.

Ehangano laJehova ohali longifa oilongifo ya denga mbada opo li tandaveleke onghundana iwa (Tala okatendo 8-9)

8-9. Ehangano laJehova ohali longifa eenghedi dilipi opo li xumife komesho oilonga yokuudifa?

8 Ehangano laJehova ola kala nokulongifa oilongifo ya denga mbada opo onghundana iwa i tandavelekwe. Oilongifo oyo ongaashi oishangomwa ya pilindwa, “o-Photo-Drama of Creation [ofilima i na sha nondjokonona yeshito],” ongalamafona, oihauto i na omambako, osasiona yoradio nosho yo kunena outeknologi. Ehangano laJehova ohali toloka natango ouyelele momalaka mahapu, osho inashi monika nande onale. Omolwashike mbela? Opo ovanhu vomaludi aeshe va dule okuuda onghundana iwa momalaka oo va nyama. Jehova ke na okatongo; okwa xunganeka kutya onghundana iwa otai ka udifilwa “oiwana, omihoko, omalaka nomaludi aeshe.” (Eh. 14:6, 7) Okwa hala keshe umwe a ude etumwalaka lOuhamba.

9 Ongahelipi shi na sha naavo ve li meenhele odo ihatu dulu okuya, tashi dulika ve li meenhele odo di na eameno la kwata moiti? Opo tu udifile ovanhu va tya ngaho vahapu, ehangano laJehova ola nduluka po eenghedi di lili noku lili dokuudifa moipafi. Pashihopaenenwa, mo 2001, Olutuwiliki ola li la pitika pa longifwe outemba voileshomwa nosho yo oitaafula moFrance, nolwanima okeenhele di lili noku lili. Osho osha li sha eta oidjemo iwa. Mo 2011, moUnited States omwa li mwa totwa oprograma ipe moshitukulwa shimwe osho she lipyakidila unene shaNew York City. Momudo oo, opa li pa yandjwa omambo 102 129 nosho yo oifo 68 911. Ovanhu 4 701 ova li va pula va konakone Ombiibeli. Osha yela kutya, omhepo iyapuki oya li tai yambidida oilonga oyo. Onghee hano, Olutuwiliki ola li la pitika opo ku longifwe outemba voishangomwa mounyuni aushe.

10. Oshike hatu dulu okuninga opo tu xwepopaleke oukalele wetu?

10 Osho tu na okuninga. Mona ouwa pauyadi okupitila medeulo olo Jehova he tu pe pokwoongala kwopaKriste. Kala ho longo pandjikilile nongudu yeni yomoukalele. Oto ka mona ekwafo tashi dulika olo wa pumbwa nosho yo etwomukumo koihopaenenwa iwa yavamwe. Twikila okuudifa nonande ope na omashongo. Ngaashi omushangwa wetu wenenediladilo wa popya, itatu ka wanifa po ehalo laKalunga keenghono detu vene, ndele okekwafo lomhepo iyapuki. (Sak. 4:6) Osho sha fimanenena oshosho kutya, Kalunga ote ke tu pameka molwaashi ohatu longo oilonga yaye.

JEHOVA OKALUNGA KELANDULAFANO NOKOMBILI

11. Ongahelipi olutuwiliki lomefelemudo lotete la li la longa moukumwe, opo li kaleke po elandulafano mokati koshiwana shaJehova?

11 Mefelemudo lotete. Olutuwiliki lomuJerusalem ola li la longa noudiinini opo li kaleke po elandulafano nosho yo ombili mokati koshiwana shaKalunga. (Oil. 2:42) Pashihopaenenwa, eshi pa li pa holoka omhata i na sha nepitotanda mo 49 O.P. lwaapo, olutuwiliki ola li la wilikwa komhepo iyapuki opo li kundafane oshinima osho. Ngeno eongalo ola li la tukauka omolwoshinima osho, ngeno oilonga yokuudifa oya iwa moshipala. Nonande ovayapostoli nosho yo ovakulunhu voshiwana ova li Ovajuda, kava li va nwefwa mo komifyuululwakalo dOshijuda ile kwaavo va li tava xwaxwameke neenghono oshinima osho. Ponhele yaasho, ova li va konakona Eendjovo daKalunga nova wilikwa komhepo iyapuki. (Oil. 15:1, 2, 5-20, 28) Oshidjemo? Jehova okwa li a nangeka noupuna etokolo lavo, neongalo ola li li na ombili, li li moukumwe, noilonga yokuudifa oya pula komesho. — Oil. 15:30, 31; 16:4, 5.

12. Oshike tashi ulike kutya mehangano laJehova kunena omu na ombili nelandulafano?

12 Pefimbo letu. Ehangano laJehova ohali longo noudiinini opo li kaleke po elandulafano nosho yo ombili mokati koshiwana shaye. Mo 1895 lwaapo, oshifo sho-Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence sho 15 Novemba, omwa li mu na oshitukulwa shi na oshipalanyole “Eenghedi nosho yo elandulafano,” sha kanghamena ko 1 Ovakorinto 14:40. Oshitukulwa osho osha ti: “Ovayapostoli ova li va shangela eongalo lomefelemudo lotete oinima ihapu i na sha nokukaleka po elandulafano . . . Osha fimana okudulika, molwaashi ‘oinima oyo ya shangwa nale, oya shangwa omolwehongo letu.’” (Rom. 15:4) Ehangano laJehova kunena, ohali longo noudiinini opo li kaleke po elandulafano nosho yo ombili meongalo lopaKriste ngaashi pefimbo lonale. Oku shi faneka: Natu tye nee ngeno oto ka ongala keongalo limwe, tashi dulika koshilongo shimwe, osha yela kutya Oshungonangelo yoshivike osho oyo ngoo tai kundafanwa ko, notai kwatelwa komesho metwokumwe naasho hashi ningwa. Iho kala tuu u udite ouumbo! Omhepo iyapuki yaKalunga oyo ashike tai dulu okukaleka po oukumwe wa tya ngaho. — Sef. 3:9.

13. Metwokumwe naJakob 3:17, omapulo elipi twa pumbwa okulipula?

13 Osho u na okuninga. Jehova okwa hala oshiwana shaye shi kale shi na ‘ombili nokukaleka po oukumwe oo shi na omolwomhepo iyapuki.’ (Ef. 4:1-3) Onghee hano, lipula kutya: ‘Mbela ohandi xumifa ngoo komesho oukumwe nombili meongalo? Ohandi dulika ngoo kwaavo tava kwatele komesho? Mbela ovanhu otava ka kala ngoo ve lineekela nge, unene tuu ngeenge ondi na oinakuwanifwa meongalo? Mbela ohandi uya pefimbo nonda halelela okukwafela?’ (Lesha Jakob 3:17.) Ngeenge owa mono kutya ou na apa wa pumbwa okuxwepopala, ilikana u pewe omhepo iyapuki. Apa ngoo pe fike to efa omhepo iyapuki i vyule omaukwatya nosho yo eenghatu doye, osho ngoo ovamwatate novamwameme tava ka kala ve ku hole nove ku lenga.

JEHOVA OHE TU HONGO NOHE TU PE OSHO TWA PUMBWA

14. Metwokumwe nOvakolossi 1:9, 10, ongahelipi Jehova a li a honga ovapiya vaye vomefelemudo lotete?

14 Mefelemudo lotete. Jehova oku hole neenghono okuhonga ovapiya vaye. (Eps. 32:8) Okwa hala ve mu shiive, va kale ve mu hole nova kale ve li ovana vaye ovaholike fiyo alushe. Aishe ei kaya li tai shiiva, ngeno ka li e va honga. (Joh. 17:3) Jehova okwa li a longifa eongalo lopaKriste lomefelemudo lotete opo a honge ovapiya vaye. (Lesha Ovakolossi 1:9, 10.) Omhepo iyapuki oyo Jesus a li e va udanekela oya li ye va “kwafela.” (Joh. 14:16) Oya li ya pa ovashikuli vaJesus ounongo muhapu wEendjovo daKalunga noye va dimbulukifa oinima ihapu oyo Jesus a popya nokwa ninga, oyo lwanima ya ka shangwa mOmavaengeli. Eshiivo olo ola li la pameka eitavelo lOvakriste vomefelemudo lotete. Ohole yavo yokuhola Kalunga, Omona waye nosho yo ovanhu vakwao oya enda tai kulu.

15. Omeenghedi dilipi wa didilika Jehova ta wanifa po eudaneko olo tali hangwa muJesaja 2:2, 3?

15 Pefimbo letu. Jehova okwa xunganeka kutya “pomaxulilo omafiku,” ovanhu vomoiwana aishe otava ka mbobolokela komhunda yaye yopafaneko opo va hongwe eendjila daye. (Lesha Jesaja 2:2, 3.) Otu wete nghee exunganeko olo tali wanifwa kunena. Otu wete kutya elongelokalunga lashili ola tumbala li dule omalongelokalunga aeshe oipupulu. Jehova ihe tu pe tuu eendja dopamhepo da henena! (Jes. 25:6) Okupitila ‘momupiya omudiinini nomunaendunge,’ ohe tu pe ouyelele aushe oo okupitila moitukulwa oyo hatu lesha, moipopiwa, mouvidio nosho tuu. (Mat. 24:45) Otu udite ngaashi kaume kaJob, Elihu, oo a pula sha yukilila a ti: ‘Omulongindunge olyelye ngaashi Kalunga?’ — Job 36:22.

Kala wa tomhwa shi na sha noshili noku i tula moilonga monghalamwenyo yoye (Tala okatendo 16) *

16. Oshike u na okuninga opo u mone ouwa momalombwelo aJehova?

16 Osho u na okuninga. Omhepo iyapuki yaKalunga otai ke ku kwafela u tule moilonga osho to lesha noto lihongo mEendjovo daye. Ilikana ngaashi omupsalme oo a ti: “Omwene, ulikile nge ondjila yoye, ame ndi ende moshili yoye, omutima wange u mangeleka mokutila edina loye.” (Eps. 86:11) Onghee hano, twikila okulipalula neendja dopamhepo odo Jehova he ku pe okupitila mEendjovo daye nosho yo mehangano laye. Elalakano loye inali kala ashike okumona ounongo. Owa hala oshili i hange omutima woye noi ku wilike monghalamwenyo yoye. Omhepo iyapuki yaJehova otai ke ku kwafela u ninge ngaho. Owa hala yo okutwa omukumo ovamwatate novamwameme. (Heb. 10:24, 25) Omolwashike mbela? Omolwaashi ove li oukwaneumbo woye wopamhepo. Ilikana omhepo iyapuki yaKalunga i ku kwafele u yandje omatyekosha taa di komutima pokwoongala kwopaKriste, nou ninge ngaashi to dulu ngeenge u na oshitukulwa pokwoongala. Ngeenge owa ningi ngaho, oto ka ulikila Jehova nOmona waye kutya ou hole “eedi” davo di na ondilo. — Joh. 21:15-17.

17. Omeenghedi dilipi to dulu okuulika kutya oto yambidida noudiinini ehangano laJehova?

17 Mafiku, kombada yedu otaku ka fyaala ashike ehangano limwe olo hali wilikwa komhepo yaKalunga. Yambidida nouladi ehangano laJehova. Ulika kutya ou hole ovanhu aveshe ngaashi Kalunga mokuudifila onghundana iwa keshe oo to shakeneke. Hopaenena ohole yaye i na sha nelandulafano nosho yo ombili mokuxumifa komesho oukumwe meongalo. Pwilikina kOmuhongi woye Munenenene mokumona ouwa pauyadi meendja dopamhepo da henena odo he tu pe. Itatu ka kala vali noumbada ngeenge ounyuni waSatana owa xulifwa po. Ponhele yaasho, ohatu ka kala nouladi mokati kaavo tava longo noudiinini mehangano laJehova.

EIMBILO 3 Oove eenghono, eteelelo nelineekelo letu

^ okat. 5 Mbela owa tomhwa kutya Jehova oye ta wilike ehangano laye kunena? Moshitukulwa eshi ohatu ka konakona nghee Jehova a kala nokuwilika eongalo lopaKriste lomefelemudo lotete, nanghee ta twikile okuwilika oshiwana shaye kunena.

^ okat. 1 OUTUMBULILO WA YELIFWA: Oshitukulwa shehangano laJehova shimwe oshi li meulu, ofimbo shimwe oshi li kombada yedu. Moshitukulwa eshi, oshitya “ehangano” osha yukifwa koshitukulwa shokombada yedu.

^ okat. 52 ESHANGELO LEFANO: Konima eshi omumwameme omukokolindjila a tala ouvidio nokwa mona vamwe tava longo koshitukulwa oko ku na omhumbwe inene, osha li she mu linyengifa e va hopaenene. Mokweendela ko kwefimbo, okwa ka hanga elalakano laye eshi a ka udifila oko ku na omhumbwe inene yovaudifi.