1. Bupisane̱ Mateo 28:18-20, njika byanedi Yesu a bolino̱ e?

OMBUSA bepumbwedi bao, Yesu a busedi bokwedi bao ba ta ba ko̱to̱me̱ o Galilea. A ta a be̱ne̱ lambo la mweńa o langwea babo̱. Nje e ta nika e? Byala bao be maso̱be̱ o Mateo 28:18-20.​—Langa.

2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea e?

² Byanedi ba Yesu ba timbise̱ bato bokwedi be mombwea pe̱ muboled’a Loba te̱ we̱nge̱. Jombweye̱ so̱ myuedi milalo mena me mulatako na m’bē̱ mwena Yesu a bake̱no̱ biso̱. Maboso, o sumo te̱ ná jangame̱n o lee̱ bokwedi ba peńa nje Loba a mengane̱no̱ babo̱, nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola e? Mi londe̱ miba, ne̱ni bate̱ dikalo be̱se̱ o mwemba beno̱ ná bongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o ńaka o mbad’a mudī e? Mi londe̱ milalo, ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bonasango asu ba temam ná ba no̱nge pe̱te̱ dongo o ebol’a timbise̱ bato bokwedi e?

3. Njika bediedi ba tobotobo be o byanedi ba Yesu e?

³ Bediedi ba Yesu be ná bwē. Jangame̱n o lee̱ bato mambo mena anedino̱. Nde di s’angame̱n dimbea to̱ti diwo̱ la mweńa. Yesu a si kwali ná: ‘Okwe̱le̱ babo̱ mambo me̱se̱ nanedino̱ bińo̱.’ A kwali nde ná: Okwe̱le̱ babo̱ “o ne̱nge̱ mambo me̱se̱ nanedino̱ bińo̱.” Ná di bupe̱ be bediedi ba tobotobo, jangame̱n lee̱ mokwe̱ Bibe̱l nje angame̱nno̱ bola, na ne̱ni angame̱nno̱ bola mo̱. (Bebolo 8:31) Ońola nje jangame̱nno̱ bola nika e?

4. Nje ne̱nge̱ la mbenda di mapulano̱ kwala e? Bola eyembilan.

 ⁴ “Ne̱nge̱” mbenda nika ńe nde bupe̱ mo̱. Di no̱nge te̱ yen eyembilan o so̱ṅtane̱ ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ moto o ne̱nge̱ to̱ bupe̱ mambo mena Kristo anedino̱. Ne̱ni mulēdi nu mokwe̱le̱ bato o duane̱ mutoa a malee̱no̱ bautu bao o ne̱nge̱ mambenda ma ne̱ni duane̱ mutoa e? A me̱nde̱ nde se̱le̱ lee̱ babo̱ bete̱sedi bena bangame̱nno̱ bupe̱ ke̱ be o ngea. Nde ná ba bupe̱ be bete̱sedi, angame̱n o bola lambo dipe̱pe̱. Angame̱n wala o ngea na bautu bao, nde a bola babo̱ malea niponda beno̱ o duane̱ mutoa ná ba we̱le̱ nje bokono̱ o ebolo. Nje y’eyembilan e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

5. (a) Bupisane̱ Yohane 14:15 na 1 Yohane 2:3 nje jangame̱nno̱ lee̱ bokwe̱ Bibe̱l o bola e? (b) Bola byembilan be malee̱ ne̱ni jeno̱ ná di die̱le̱ bokwe̱ Bibe̱l.

⁵ Di mokwa te̱ Bibe̱l na bato, di malee̱ nde babo̱ nje Loba a mengane̱no̱ biso̱. Nde jangame̱n bola buka nika. Jangame̱n o lee̱ bokwe̱ Bibe̱l ne̱ni we̱le̱ nje ba mokwano̱ o ebolo o longe̱ labu la buńa te̱. (Langa Yohane 14:15; 1 Yohane 2:3.) Tongwea na eyembilan asu, je ná di lee̱ bokwe̱ Bibe̱l ne̱ni we̱le̱ nje ba mokwano̱ o ebolo o esukulu, o wum’ebolo, to̱ o pond’a longe̱le̱ la ńolo. Je ná di langwea babo̱ lambo diwo̱ di po̱yedi biso̱, o lee̱ babo̱ ne̱ni bupe̱ la bediedi ba Bibe̱l di tatino̱ biso̱, to̱so̱ ne̱ni nika ńongwane̱no̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Je ná di kane̱ Yehova niponda jeno̱ na bokwe̱ Bibe̱l, ná a die̱le̱ babo̱ tongwea na mudī mao musangi.​​—Yohane 16:13.

6. Nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola ke̱ di malee̱ bato o ne̱nge̱ byanedi ba Yesu e?

⁶ Nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola ke̱ di malee̱ bato bape̱pe̱ o ne̱nge̱ byanedi ba Yesu e? Bokwe̱ Bibe̱l bō̱ be ná ba bwa bo̱ngo̱ o te̱ dikalo. Jangame̱n so̱ be̱ we̱lisane̱ niponda jeno̱ jongwane̱ babo̱ o bata so̱ṅtane̱ mbale̱ ye o Bibe̱l ná dube̱ labu di be̱ ngińa. Na nika, mulema mabu mu me̱nde̱ tapabe̱, nik’e tute̱le̱ so̱ babo̱ o te̱ dikalo. Nde nje jeno̱ ná di bola o jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o be̱ne̱ ńo̱ng’a te̱ dikalo e?

7. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o be̱ne̱ ńo̱ng’a te̱ye̱ bane̱ dikalo e?

⁷ Jangame̱n baise̱ mokwe̱ Bibe̱l myuedi ka min: “Ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ di tukono̱ ońolana o mawe̱le̱ nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ o ebolo e? Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná bape̱pe̱ ba be̱n ńo̱ng’a senga mu mwe̱ndi e? Nje weno̱ ná o bola o jongwane̱ babo̱ e?” (Min. 3:27; Mat. 9:37, 38) Lee̱ mokwe̱ Bibe̱l trakt ye o Mukoba masu ma belongisan ba belēdi ná a po̱se njika mo̱ a mo̱nge̱le̱no̱ ná belongi bao ba mbia, mako̱m mao, to̱ mako̱m mao m’ebolo be ná ba to̱ndo̱ langa. Bola mo̱ ngus’a trakt. Po̱ngo̱ patan na mo̱ o lee̱ mo̱ ne̱ni eno̱ ná a bola mo̱ bato na muyao. Ye̱ke̱i te̱ mokwe̱ Bibe̱l a timbi te̱ mute̱ dikalo nu si dubisabe̱, jangame̱n te̱ dikalo na mo̱ o jongwane̱ mo̱.​​—Mul. 4:9, 10; Lukas 6:40.

8. Ońola nje yeno̱ mweńa ná bokwe̱ Bibe̱l ba be̱ne̱ye̱ Loba na bato ndolo ninde̱ne̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni bola ná bokwe̱ Bibe̱l ba bate to̱ndo̱ Loba.”)

⁸ O si dimbea ná Yesu anedi nde biso̱ ná di lee̱ bape̱pe̱ o “ne̱nge̱ mambo me̱se̱” anedino̱. Nik’e bambe̱ pe̱ byanedi beba baboso na be kolo buka be̱se̱, nika ńe nde to̱ndo̱ Loba na to̱ndo̱ bato. Ma mambo maba me mulatako na ebol’a timbise̱ bato bokwedi. (Mat. 22:37-39) Ne̱ni e? Lambo laboso di matute̱le̱ biso̱ o te̱ dikalo le nde ndolo​​—ndolo di be̱nedino̱ Loba  na ndolo di be̱nedino̱ bato. Ye mbale̱ ná bokwe̱ Bibe̱l bō̱ be ná ba bwa bo̱ngo̱ o te̱ dikalo. Nde je ná di bola babo̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o buka bo̱ngo̱ ba bato. (Mye. 18:2-4; Min. 29:25) Edinge̱le̱ yena e lati na din jokwa e matele̱ye̱ nje jangame̱nno̱ bola o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o bata to̱ndo̱ Loba. O mbata na nika, nje mwemba mweno̱ ná mu bola o jongwane̱ bokwedi ba peńa o bata lee̱le̱ ndol’abu e?

9. O eyembilan a moto ńe o jokwe̱ duane̱ mutoa, ne̱ni mokwe̱ Bibe̱l eno̱ ná okwa mambo ma mweńa e?

⁹ O̱nge̱le̱ pe̱te̱ eyembilan a moto ńe o jokwe̱ o duane̱ mutoa. E te̱ o duane̱ mutoa na mulēd’ao ombasan, ne̱ni a mokwano̱ e? A mokwa nde ke̱ a masengane̱ mulēd’ao na ke̱ a mombwa bato bape̱pe̱ ba bi duane̱ mitoa. Mulēdi e pe̱ ná a lee̱ mo̱ muduane̱ mutoa nupe̱pe̱ ńena ńese̱le̱ na muyao ná moto nupe̱pe̱ a tombe mo̱ oboso. To̱so̱ e pe̱ ná a lee̱ mo̱ muduane̱ mutoa nupe̱pe̱ ńena nu sibise̱ mwaye mao ma mutoa ná bane̱ baduane̱ mitoa ba we̱le̱ je̱ne̱ ngea bwam. Byembilan ka ben be mokwe̱le̱ mūtu mambo ma mweńa eno̱ ná a we̱le̱ o ebolo ke̱ e o duane̱.

10. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka o mbad’a mudī e?

¹⁰ Nika pe̱ nde yeno̱ na mokwe̱ Bibe̱l ńena ńe o boteye̱ lo̱ndo̱ lao o nge’a longe̱; a si mokwa mambo buka te̱ na mutombise̱ mo̱ jokwa, nde a mokwa pe̱ tongwea na byembilan ba bwam ba bane̱ baboledi ba Yehova. Ońola nika so̱ nje e me̱nde̱ jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o ńaka ná pe̱le̱pe̱le̱ o mbad’a mudī e? Jukea la ndongame̱n asu. Ońola nje e? Belēdi ba Bibe̱l be mabolabe̱ o ndongame̱n be me̱nde̱ bola ná ba bate be̱ne̱ so̱ṅtane̱, bouse̱ dube̱ labu, ba bate pe̱ to̱ndo̱ Loba. (Bebolo 15:30-32) O mbata na nika, o ndongame̱n mutombise̱ jokwa a me̱nde̱ lee̱ mokwe̱ Bibe̱l bonasango na bonańango bena ba kusi milemlem ma mitakisan ka mo̱. Mokwe̱ Bibe̱l a me̱nde̱ so̱ je̱ne̱ byembilan ba bwam ba bonasango na bonańango bena be o lee̱le̱ ndolo o mwemba. Jombwe te̱ ben byembilan.

11. Njika byembilan mokwe̱ Bibe̱l eno̱ ná e̱ne̱ o mwemba e, njika ngińa pe̱ nika ńeno̱ ná e be̱ne̱ omo̱ń ao e?

¹¹ Mokwe̱ Bibe̱l mō̱ ńe muyedi ńe muso̱lo̱ki e̱n munańango mō̱ ńe o mulemlem ma bete̱medi ka mo̱. Nik’e tapi mo̱ mulema o je̱ne̱ miwe̱n me̱se̱ mena nu munańango a mapo̱ngo̱no̱ o jukea o ndongame̱n na ngus’ao ya bana. Mokwe̱ Bibe̱l nupe̱pe̱ ńe o jane̱ ná embe̱ ńo̱ la sika e̱n munasango ńena nu ta o mulemlem ma bete̱medi ka mo̱ nde nu we̱li o buke̱ mi mitakisan. Nu munasango a kwalane̱ nu mokwe̱ Bibe̱l ne̱ni ndol’ao ońola Yehova e tute̱le̱no̱ mo̱ o bupe̱ mambenda ma Loba. (2 Kor. 7:1; Fil. 4:13) A sengino̱ myango ma nu munasango, nika ńembe̱ mo̱, tobotobo ponda nu munasango a kwalane̱no̱ mo̱ ná “wa pe̱ we ná wese̱le̱ sika.” Eso̱mb’a mun’a muto epe̱pe̱ ye o jokwe̱ Bibe̱l e maki eso̱mb’a munańango ewo̱ yena ye muńe̱nge̱ o be̱ Mboṅ a Yehova. Muńe̱nge̱ mwena nu mokwe̱ Bibe̱l e̱nno̱ omboa y’eso̱mb’a munańango mu boli ná a be̱ne̱ ńo̱ngi o bata bia ońola nje nun eno̱ muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱.

12. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná mō̱ ńasu te̱ o mwemba e ná ongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l e?

¹² Mokwe̱ Bibe̱l a we̱li te̱ bia jita la bate̱ dikalo ba jemea, eyembilan abu e me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ nje ne̱nge̱ la mbend’a Kristo jombwea to̱ndo̱ la Loba  na bato di mapulano̱ kwala. (Yohane 13:35; 1 Tim. 4:12) Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala, mokwe̱ Bibe̱l e ná okwa ombasanedi ma bate̱ dikalo bena ba kusi milemlem ma mitakisan ka mo̱. Be byembilan be mongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná mo̱ pe̱ e ná a tukwa ná a be̱ mokwed’a Kristo. (Ndim. 30:11) Mō̱ ńasu te̱ o mwemba e ná ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka o mbad’a mudī. (Mat. 5:16) Njika miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ o sue̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l nu mukeye̱ o ndongame̱n e?

13-14. Ne̱ni Yesu ombwedino̱ bamuloloma bao ba ta ba bo̱bo̱ e?

¹³ Di be̱n ńo̱ngi o jongwane̱ bonasango asu na bonańango asu ba temam ná ba boteye pe̱te̱ o te̱ dikalo na timbise̱ bato bokwedi. Mbadi ńena Yesu ombwedino̱ bamuloloma bao ba ta ba bo̱bo̱ e malee̱ nje jeno̱ ná di bola we̱nge̱.

¹⁴ O su l’ebola dikalo ya Yesu o wase ke̱ kwed’ao e nisisea, bamuloloma ‘be̱se̱ ba dī mo̱, ba ńa mīla.’ (Marko 14:50; Yohane 16:32) Nje Yesu a bolino̱ ponda bamuloloma bao ba bo̱bino̱ e? Ombusa bepumbwedi bao, Yesu a kwalane̱ bokwedi bao bō̱ ná: “Lo si bwa bo̱ngo̱; bińo̱ ala, lo langweye bonatete̱ [ná na pumbo].” (Mat. 28:10a) Yesu a si caki bokwedi bao. To̱ná ba dīno̱ mo̱, a bengi te̱ nde o bele̱ babo̱ ná “bonatete̱.” Kana Yehova, Yesu a ta muyao na ka ni malakise̱.​—2 Ki. 13:23.

15. Ne̱ni di masengano̱ ońola ba bena ba titi pe̱ o te̱ dikalo e?

¹⁵ Biso̱ pe̱ we̱nge̱, di mo̱nge̱le̱ jita ba bena ba si mate̱ pe̱ dikalo. Be nde bonasango na bonańango asu, di to̱ndi pe̱ babo̱! Di dia di mo̱nge̱le̱ ebol’abu ya ndolo ye̱se̱ yena ba bolino̱ kwaṅ​​—bō̱ ba boli y’ebolo mimbu jita. (Bon. 6:10) Di mo̱nge̱le̱ babo̱ jita! (Lukas 15:4-7) Kapo̱ ka Yesu, ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di mombwea babo̱ e?

16. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di mombwea bonasango na bonańango asu ba temam e?

¹⁶ Bele̱ babo̱ o ndongame̱n na muyao. Ná Yesu embe̱ bamuloloma bao ba bo̱bi, a bele̱ nde babo̱ ná ba ko̱to̱me̱. (Mat. 28:10b; 1 Kor. 15:6) O nin we̱nge̱ pe̱, je ná di bele̱ ba bena ba temam o jukea o ndongame̱n a mwemba. Di bi ná ye ná e po̱ ná di bele̱ babo̱ ngedi jita to̱ biana ba mapo̱. Nje ye mbaki ye nde ná Yesu a bo muńe̱nge̱ ponda bokwedi bao balabe̱no̱ bebeledi bao.​​—Kobisane̱ Mateo 28:16 na Lukas 15:6.

17. Nje jangame̱nno̱ bola ke̱ moto nu temam ukedi o ndongame̱n e?

¹⁷ Some̱le̱ babo̱ po̱ la bwam na mulema mwe̱se̱. Yesu a boli ná bokwedi bao be̱ne̱ ná e muńe̱nge̱ o kasa babo̱; mo̱ nde a sisedi babo̱ ombasan o kwalisane̱ babo̱. (Mat. 28:18) Nje di me̱nde̱no̱ bola ke̱ moto nu temam a po̱i o Ndabo a Janea e? Jangame̱n sisea mo̱ be̱be̱ o some̱le̱ mo̱ po̱ la bwam. Ye mbale̱, je ná di si bie nje kwala. Nde esibe̱ bwese̱ mo̱ ndutu, je ná di langwea mo̱ buka te̱ ná je muńe̱nge̱ o je̱ne̱ mo̱.

18. Ne̱ni jeno̱ ná jembe̱ bate̱ dikalo ba temam e?

¹⁸ Embe̱ babo̱. Bokwedi ba Yesu ba ta bo̱nge̱le̱ yen ebe ná ba titi ná ba te̱ dikalo o wase ńe̱se̱. Nde Yesu embe̱ babo̱ na ben byala ná: “Ne na bińo̱ mińa me̱se̱.” (Mat. 28:20) Nika ńongwane̱ bokwedi bao e? E. Ombusa nika, ba ta ba walame̱ne̱ o “langwa myango ma bwam.” (Bebolo 5:42) Bate̱ dikalo ba temam pe̱ ba be̱n ńo̱ng’a jembame̱. Yen ebe ba mabwa bo̱ngo̱ o  botea pe̱te̱ te̱ dikalo. Je ná jembe̱ babo̱, di langwea babo̱ ná ba si me̱nde̱ te̱ dikalo na babo̱me̱ne̱. Ponda ba me̱nde̱no̱ be̱ be̱be̱, di me̱nde̱ die̱le̱ babo̱ o dikalo. Ye̱ke̱i te̱ ba me̱nde̱ to̱ndo̱ ná di sue̱le̱ babo̱ ponda ba me̱nde̱no̱ pe̱te̱ botea o te̱ dikalo la myango ma bwam. Di lee̱le̱ te̱ batemam ná be nde bonasango na bonańango asu, nik’e me̱nde̱ bola ná ba timbe pe̱te̱ na biso̱, mwemba mwe̱se̱ pe̱ mu me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱.

19. Nje ye ńo̱ng’asu e, na ońola nje e?

¹⁹ Nate̱na njika ponda di me̱nde̱no̱ benga timbise̱ bato bokwedi e? Nate̱na o su la yen ebe̱yed’a mambo. (Mat. 28:20) Mo̱ di me̱nde̱ we̱le̱ o te̱ dikalo nate̱na ni ponda e? Di no̱ngi bedomsedi be bam o bola nika! Di le̱le̱m o bola pond’asu, ngiń’asu, na mabe̱ne̱ masu o so̱ ba “be o bete̱medi ba mudī be mapule̱ ońola longe̱ la bwindea.” (Bebolo 13:48, nwt-F) Di mabola te̱ nika, di mabupe̱ nde eyembilan a Yesu. A kwali ná: “Da lam le nde ná na bole jemea la nu nu lom mba, ná na domse̱ ebol’ao.” (Yohane 4:34; 17:4) Ńo̱ng’asu pe̱ ni. Di mapula bo̱le̱ ebolo yena e bakabe̱le̱ biso̱. (Yohane 20:21) Di mapula pe̱ ná bape̱pe̱, name̱ne̱ pe̱ na batemam, ba tingame̱ o y’ebolo na biso̱.​​—Mat. 24:13.

20. Bupisane̱ Filipi 4:13, ońola nje jeno̱ ná di bola ebolo yena Yesu anedino̱ biso̱ e?

²⁰ Ye mbale̱ ná e titi bu o bola nje Yesu anedino̱ biso̱. Nde di si mabola y’ebolo na biso̱me̱ne̱. Yesu a kakane̱ ná a me̱nde̱ be̱ na biso̱. Di malonde̱ nde m’bē̱ ma timbise̱ bato bokwedi ka “baboledi mwemba na Loba” na “Kristo.” (1 Kor. 3:9; 2 Kor. 2:17) Ońola nika, je ná di londe̱ mo̱. Njik’edube ende̱ne̱ na muńe̱nge̱ munde̱ne̱ yeno̱ o londe̱ mu m’bē̱, na jongwane̱ pe̱ bape̱pe̱ o bola nika o mbad’a bwam!​​—Langa Filipi 4:13.