1. So ka utešinel amen keda osetinaja amen korkori ili keda našti te ikljova ko krajo amare problemencar? (Psalm 118:5-7).

DALI nekogaš osetingjan tut korkori hem na sine nikoj te pomožinel tut te istrajne keda sine tut problemija? But džene osetingje pe agjaar, čak o verna sluge e Jehovaskere (1. Car. 19:14). Ako tu da osetingjan tut nekogaš agjaar, ma bistre e Jehovaskoro vetuvanje: „Nikogaš nane te mukhav tut hem nane te iranav tuke mlo dumo“. Adaleske sigurno šaj te vakera: „O Jehova tano adava so pomožinela man, nane te darav“ (Evr. 13:5, 6). O apostol Pavle pišingja akala lafija e hristijanenge so živinena sine ki Judeja okolu o 61 berš a.e. Leskere lafija setinkerena amen ko adava so pišingja o psalmisti ko Psalm 118:5-7. (Čitin.)

2. So ka dikha ki akaja statija, hem soske?

² O Pavle džanlja kaj o Jehova tano leskoro Pomošniko adaleske so o Jehova pomožingja leske but puti angleder. Na primer, duj berš angleder te pišinel plo pismo dži ko Evreija, o Pavle preživingja jekh opasno bura džikote patujnela sine brodea (Dela 27:4, 15, 20). Ko adala berša o Jehova pomožingja e Pavleske ko različna načinija. Ka dikha trin lendar. O Jehova pomožingja leske preku o Isus hem o angelija, preku manuša so sine len nesavo avtoriteti hem preku o phralja hem o phenja. Adava so ka razgledina akala nastanija taro e Pavleskoro životo ka bajrarel  amari doverba ko e Jehovaskere vetuvanja kaj ov ka odgovorinel ko amare molitve keda rodaja pomoš.

3. So šaj pučela pe sine o Pavle, hem soske?

³ E Pavleske valjangja pomoš. Okolu o 56 berš a.e., nekobor manuša ikalgje le avri taro hrami ko Erusalim hem mangle te mudaren le. Palo jekh dive, keda o Pavle sine ingardo anglo Sudsko sovet, leskere dušmanja skoro ka keren le sine ko kotora (Dela 21:30-32; 22:30; 23:6-10). Ko adava momenti, o Pavle šaj mislingja: „Panda kobor šaj te izdržinav akava mučibe?“

4. Sar o Jehova koristingja e Isuse te pomožinel e Pavleske?

⁴ Koj pomožingja e Pavleske? I rat odkeda astargje e Pavle, „o Gospodari“, o Isus, sine uzi leste hem vakergja leske: „Ov hrabro! Soske, sar ko Erusalim so dengjan temelno svedoštvo baši mande, agjaar ka svedočine hem ko Rim“ (Dela 23:11). Akava vetuvanje but ohrabringja e Pavle! O Isus pofalingja e Pavle bašo svedoštvo so dengja ko Erusalim. Hem vetingja leske kaj ka resel bezbedno ko Rim, kote so isto agjaar ka del svedoštvo. Palo akava vetuvanje o Pavle sigurno osetingja pe bezbedno sar jekh čhavo so ikerela ple dadeskoro vas.

5. Sar o Jehova koristingja jekhe angele te pomožinel e Pavleske? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

⁵ Kola javera pharipa sine e Pavle? Okolu duj berš palo adava so ulo ko Erusalim, o Pavle sine ko jekh brodi so džala sine ki Italija keda sine jekh bari bura. Sine doborom strašno, so o manuša ko brodi mislingje kaj ka meren. Ama, o Pavle na darala sine. Soske? Ov vakergja sarinenge ko brodi: „Akaja rat jekh angeli e Devleskoro kaske so pripadinava hem kaske so služinava vakergja mange: ’Ma dara, Pavle. Tu valjani te tergjove anglo cezar, hem ake, o Devel dengja tuke sar poklon sa adalen so patujnena tuja‘“. O Jehova koristingja jekhe angele te šaj palem te uverinel e Pavle sar so kergja adava preku o Isus. O Pavle reslja ko Rim, sar so vetingja leske o Jehova (Dela 27:20-25; 28:16).

6. Kova vetuvanje e Isuseskoro šaj te del amen sila, hem soske?

⁶ Koj pomožinela amenge? O Isus ka ovel amencar, sar so sine e Pavlea. Na primer, O Isus vetingja sa okolenge so ka džan pali leste: „Me sium tumencar ko sa o dive dži ko krajo akale svetoskoro“ (Mat. 28:20). E Isuseskere lafija dena amen sila. Soske? Adaleske so ponekogaš tano pharo te istrajnel pe. Na primer, keda merela nekoj taro amare mangle, mora te ikljova  ko krajo e dukhaja na samo nekobor dive, adava šaj te trajnel nekobor berša da. Nesave borinena pe phuripaja. A javera doživinena phare dive soske tane ki depresija. Sepak, istrajnaja adaleske so džanaja kaj o Isus tano amencar „ko sa o dive“, čak ko najphare dive ko amaro životo (Mat. 11:28-30).

7. Sprema Otkrovenie 14:6, sar o Jehova pomožinela amenge avdive?

⁷ E Devleskoro Lafi uverinela amen kaj o Jehova pomožinela amenge preku ple angelija (Evr. 1:7, 14). Na primer, o angelija pomožinena amenge keda propovedinaja o „šukar haberi bašo Carstvo“ e manušenge tari sekoja nacija, pleme hem čhib (Mat. 24:13, 14; čitin Otkrovenie 14:6.)

8. Sar o Jehova koristingja jekhe voeno zapovedniko te pomožinel e Pavleske?

⁸ Koj pomožingja e Pavleske? Ko 56 berš a.e., o Isus uveringja e Pavle kaj ka resel ko Rim. Ama, nesave Evreija ko Erusalim planiringje te napadinen e Pavle hem te mudaren le. Keda o rimsko voeno zapovedniko Klavdij Lisij doznajngja bašo lengoro plani, pomožingja e Pavleske. Sigate, o Klavdij dengja naredba jekhe grupa vojnikonge te zaštitinen e Pavle hem te ingarel le ki Cezareja so sine dur 105 kilometre taro Erusalim. Ki Cezareja, o upraviteli o Feliks dengja naredba te garaven e Pavle ki e Irodeskiri carsko palata. O Evreija so mangle te mudaren le, adathe našti sine te astaren le (Dela 23:12-35).

9. Sar o upraviteli o Fest pomožingja e Pavleske?

⁹ Duj berš pokasno, ko 58 berš a.e., o Pavle panda sine ko zatvor ki Cezareja. O Fest sine čhivdo sar upraviteli ko than e Felikseske. O Evreija molingje e Feste te bičhalel e Pavle ko Erusalim te sudinen le, ama o Fest odbingja. Izgleda o upraviteli džanela sine kaj o Evreija planirinena sine te astaren le hem te mudaren le ko drumo (Dela 24:27 — 25:5).

10. So kergja o upraviteli o Fest keda o Pavle manglja te žalinel pe anglo cezar?

¹⁰ Pokasno, e Pavle sudingje le ki Cezareja. Adaleske so o Fest mangela sine te ugodinel e Evreenge, ov pučlja e Pavle: „Mangea li te dža ko Erusalim hem adathe te sudinel pe tuke angli mande?“ O Pavle džanlja kaj šaj sine te ovel mudardo ko Erusalim, ama isto agjaar džanlja sar šaj te spasinel plo životo, te džal ko Rim, hem te prodolžinel te propovedinel. Ov vakergja: „Ka žalinav man anglo cezar!“ Otkeda kergja lafi ple sovetnikoncar, o Fest vakergja e Pavleske: „Ako mangea te žaline tut anglo cezar, ka dža anglo cezar!“ I odluka so angja la o Fest te bičhalel e Pavle ko Rim spasingja e Pavle taro leskere dušmanja. Panda hari, o Pavle valjani sine te ovel ko Rim — dur taro Evreija so mangena sine te mudaren le (Dela 25:6-12).

11. Bašo kola ohrabruvačka lafija taro proroko Isaija šaj razmislingja o Pavle?

¹¹ Džikote o Pavle adžikerela sine te džal ki Italija, šaj šukar razmislingja bašo predupreduvanje so o proroko Isaija dengja e manušenge so protivinena pe e Jehovaske. O Isaija sine vodimo taro Jehova te pišinel: „Keren planija, ama ka propadinen! Vakeren so mangena, ama nane te uspejnel, soske o Devel tano amencar!“ (Isa. 8:10). O Pavle džanlja kaj o Devel ka pomožinel leske, hem adava dengja le sile te izdržinel sa o nevolje so valjani sine te aven.

12. Sar o Julij ponašingja pe e Pavlea, hem so šaj halilo o Pavle?

 ¹² Ko 58 berš a.e., o Pavle počmingja te patujnel ki Italija. Adaleske so sine zatvoreniko, baši leste sine odgovorno o rimsko voeno oficeri o Julij. O Julij sine le avtoriteti upro Pavle hem šaj sine ili te maltretirinel le ili te ponašinel pe lea ljubezno. Sar koristingja plo avtoriteti? O sledno dive, keda resle ko prvo than taro patuvanje, „o Julij postapingja ljubezno e Pavlea hem dozvolingja leske te džal ko ple amala“. Pokasno o Julij čak spasingja e Pavleskoro životo. Sar? O vojnikija mangle te mudaren sa e zatvorenikon so sine ko brodi, te našti te našen. Ama o Julij čhinavgja len. Soske? Ov „manglja te spasinel e Pavle“. Izgleda o Pavle halilo kaj o Jehova koristinela akale ljubezno oficere te pomožinel leske hem te zaštitinel le (Dela 27:1-3, 42-44).

13. Sar šaj o Jehova te koristinel adalen so isi len avtoriteti?

¹³ Koj pomožinela amenge? Keda nešto tano ko sklad leskere voljaja, o Jehova šaj te koristinel plo mokjno sveti duh te kerel o manuša so isi len avtoriteti te keren adava so ov mangela. Dikh so pišingja o cari o Solomon: „E careskoro vilo tano sar pani so thavdela ko e Jehovaskoro vas. Ov vodinela le adari kote so mangela“ (Izr. 21:1). So značinela akava? O manuša randena kanali te šaj o pani te džal adathe kote so ola mangena. Slično agjaar, o Jehova šaj te koristinel plo sveti duh te vlijajnel upro vlastija agjaar so ka vodinel len te keren bukja so ka ispolninen leskiri namera. Keda adava tano potrebno, o manuša so isi len avtoriteti tane pottiknime te anen odluke so ka koristinen e Jehovaskere narodoske. (Sporedin Ezra 7:21, 25, 26.)

14. Sprema Dela 12:5, baši kaste šaj te molina amen?

¹⁴ So šaj amen te kera? Šaj te molina amen „bašo carija hem bašo sa adala soj tane ki vlast“ keda akala manuša anena odluke kola so ka vlijajnen upro amaro životo hem služba (1. Tim. 2:1, 2; Neem. 1:11). Isto sar o hristijanja taro prvo veko, amen da stalno molinaja amen e Devleske bašo amare phralja hem phenja soj tane ko zatvor. (Čitin Dela 12:5; Evr. 13:3.) Osven adava, šaj te molina amen bašo o čuvarija ko zatvorija soj odgovorna bašo amare phralja hem phenja. Šaj te molina e Jehova te vlijajnel upro misle akale manušengere agjaar so ola ka oven motivirime te  postapinen sar o Julij hem ljubezno te ponašinen pe e phralencar hem phenjencar (Dela 27:3).

15-16. Sar o Jehova koristingja e Aristarhe hem e Luka te pomožinel e Pavleske?

¹⁵ Koj pomožingja e Pavleske? Džikote patujnela sine o Pavle, o Jehova but puti koristingja e phralen hem e phenjen te pomožinel leske. Te dikha nesave primerija.

¹⁶ Duj verna amala e Pavleskere, o Aristarh hem o Luka, odlučingje te patujnen e Pavlea ko Rim. * Ola dobrovolno rizikujngje pumare životija te šaj te oven e Pavlea, iako i Biblija na vakerela kaj o Isus vetingja lenge kaj ola ka resen bezbedno ko Rim, sar so vetingja e Pavleske. Pokasno, džikote patujnena sine ko adava opasno drumo, ola doznajngje kaj ka oven zaštitime. Adaleske keda o Aristarh hem o Luka uklile ko brodi ki Cezareja, o Pavle verojatno molingja pe e Jehovaske taro vilo, hem sine blagodarno baši pomoš so dobingja la preku akala duj hrabra phralja (Dela 27:1, 2, 20-25).

17. Sar o Jehova koristingja e phralen taro sobranie te pomožinel e Pavleske?

¹⁷ O phralja taro sobranie nekobor puti pomožingje e Pavleske džikote sine ko drumo. Na primer, ko pristanište tari diz Sidon, o Julij dozvolingja e Pavleske „te džal ko ple amala te šaj te grižinen pe leske“. Pokasno, ki diz Puteoli, o Pavle hem o phralja so sine lea arakhle phralen kola so molingje e Pavle te ačhovel lencar efta dive. Džikote o phralja taro adala thana grižinena pe sine e Pavleske hem e phralenge so sine lea, o Pavle sigurno angja bari radost e phralenge taro adala dizja agjaar so vakerela sine lenge ohrabruvačka iskustvija. (Sporedin Dela 15:2, 3.) Pali akaja ohrabruvačko poseta, o Pavle hem o phralja so sine lea prodolžingje ko drumo (Dela 27:3; 28:13, 14).

18. So pottikningja e Pavle te blagodarinel pe e Jehovaske hem te ohrabrinel pe?

 ¹⁸ Džikote džala sine ko Rim, o Pavle sigurno razmislingja bašo adava so pišingja angleder trin berš e sobranieske tari adaja diz: „But berša više isi man želba te avav ki tumende“ (Rim. 15:23). Ama, na očekujngja te avel sar zatvoreniko. Sigurno sine but ohrabrimo keda dikhlja e phralen taro Rim kola so adžikerena sine te pozdravinen le ko drumo! „Keda dikhlja len, o Pavle blagodaringja e Jehovaske hem ohrabringja pe“ (Dela 28:15). Primetin kaj o Pavle blagodaringja e Jehovaske so o phralja sine adathe. Soske? Adaleske so halilo kaj o Jehova palem pomožinela leske preku o phralja hem o phenja.

19. Sar so pišinela ko 1. Petrovo 4:10, sar šaj o Jehova te koristinel amen te šaj te pomožinel nekaske so valjani?

¹⁹ So šaj amen te kera? Dali džanea nesave phralen ili phenjen taro tlo sobranie so borinena pe nasvalipaja hem javere problemencar? Ili mulo nekoj taro lengere najpaše. Ako šunaja kaj nekaske valjani pomoš, šaj te roda taro Jehova te pomožinel amenge te vakera ili te kera nešto ljubezno. Amare lafija hem postapke šaj te oven o ohrabruvanje so valjani amare phraleske ili phenjake. (Čitin 1. Petrovo 4:10.) * Ako pomožinaja lenge, palem ka ovel len doverba ko e Jehovaskoro vetuvanje: „Nikogaš nane te mukhav tut hem nane te iranav tuke mlo dumo“. Akava sigurno ka kerel tut bahtalo!

20. Soske šaj doverbaja te vakera: „O Jehova tano adava so pomožinela man“?

²⁰ Sar so sine e Pavlea hem e phralencar so sine lea, amende da šaj te oven amen problemija ko životo. Ama, džanaja kaj šaj te ova hrabra soske o Jehova tano amencar. Ov pomožinela amenge preku o Isus hem o angelija. Isto agjaar, ako tano ko sklad leskere nameraja, o Jehova šaj te pomožinel amenge preku o manuša so isi len avtoriteti. Hem but džene amendar lično doživingje sar o Jehova koristinela plo sveti duh te pottikninel amare phralen hem phenjen te pomožinen amenge. Adaleske, sar o Pavle, isi amen but pričine doverbaja te vakera: „O Jehova tano adava so pomožinela man, nane te darav. So šaj te kerel mange manuš?“ (Evr. 13:6).