1. Bupisane̱ Mateo 7:13, 14, ońola nje jeno̱ ná di kwala ná je nde o lo̱ndo̱ e?

BISO̱ be̱se̱ je nde o lo̱ndo̱. Mpuli masu mwe nde ná di be̱ longe̱ o was’a peńa ni me̱nde̱ diabe̱le̱ na Yehova. Di mapo̱ngo̱ miwe̱n buńa te̱ o dangwa o ngea ni malane̱ o was’a peńa. Nde ka nje te̱ Yesu a kwalino̱, ni ngea ńe ndutu o bupe̱ ponda iwo̱. (Langa Mateo 7:13, 14.) Nika di titino̱ ke̱nge̱nge̱, ye biso̱ lambo di bo̱bi o pawe̱ na ni ngea.​​—Gal. 6:1.

2. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Sibise̱ la ńolo di mongwane̱ biso̱ o te̱se̱ matanga masu.”)

² Di mapula te̱ benga dangwa o ngea ni malane̱ o longe̱, jangame̱n le̱le̱me̱ o po̱ngulane̱ mo̱nge̱le̱ masu, eboled’asu, na bedangwedi basu. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ kriste̱n i ta i ja o mundi ma Korinto ná i benge “te̱me̱ye̱ o ngea ni te̱nge̱n.” (2 Kor. 13:11) Ma malea ma mombwea pe̱ biso̱. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni Bibe̱l ńeno̱ ná ńongwane̱ biso̱ o wana mawengisan o longe̱ lasu na ne̱ni mako̱m mena me byembilan ba bwam meno̱ ná mongwane̱ biso̱ o benga dangwa o nge’a longe̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ nje ye ná e bola ná e be̱ biso̱ ndutu o bupe̱ bediedi bena bebokedi ba Yehova be mabolano̱, na ne̱ni sibise̱ la ńolo leno̱ ná longwane̱ biso̱ o wana mawengisan esibe̱ bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu o ebol’a Yehova.

3. Ne̱ni Eyal’a Loba e mongwane̱no̱ biso̱ e?

³ E titi bu ná di wase̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu na besengedi basu ba teten. Ońola nje e? Ońolana mulema masu mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱, ye so̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o bia we̱ni mu me̱nde̱no̱ die̱le̱ biso̱. (Yer. 17:9) Ye lambo di bo̱bi o ‘wo̱ndo̱ biso̱me̱ne̱.’ (Yak. 1:22) Ońola nika jangame̱n  bolane̱ Eyal’a Loba o wase̱le̱ biso̱me̱ne̱. Eyal’a Loba e mabonde̱ mot’asu ńa teten nika ńe nde “mo̱nge̱le̱ na myano” ma mulema masu. (Bon. 4:12, 13) Eyal’a Loba ye nde ka masin ma do̱kita ma mabole̱ ná je̱ne̱ nje ye biso̱ o teten. Nde jangame̱n be̱ne̱ sibise̱ la ńolo o kasa malea ma Bibe̱l mena di makusane̱no̱ ba bena ba mato̱pe̱ o dina la Loba.

4. Nje e malee̱ ná kiṅe̱ Saul a timbi be̱ kumba e?

⁴ Eyembilan ya kiṅe̱ Saul e malee̱ nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ ke̱ di si be̱n sibise̱ la ńolo. Saul a timbi be̱ kumba o dikala lena a si tano̱ pe̱ emba ná angame̱n po̱ngulane̱ mo̱nge̱le̱ mao na beboledi bao. (Mye. 36:2, 3; Hab. 2:4) Nika ńe̱ne̱ne̱ tobotobo ponda Yehova a bolino̱ Saul bediedi ba tobotobo jombwea nje a tano̱ angame̱n bola ombusa mo̱ buka Bonaamalek. Nde Saul a si sengane̱ Yehova. Ponda muto̱ped’a mudī Samuel a po̱ino̱ pe̱ kwalisane̱ mo̱ jombwea nika, Saul a s’embi diwuse̱ lao. O diwengisan, a wasi nde njo̱m i masue̱le̱ beboledi bao, na mo̱ a yeuse̱ betune̱ ba sisengane̱ lao, a kumwa pe̱ numa bape̱pe̱ njo̱m. (1 Sam. 15:13-24) Saul a ta a mábola ni ńai a lambo kwaṅ. (1 Sam. 13:10-14) Ese̱le̱ ná mulema mao mu be̱ kumba. A si te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mao, ońola nika Yehova a timbi banga mo̱.

5. Nje jeno̱ ná di bola ná di sambe ebe̱yed’a kumba Saul a lee̱le̱no̱ e?

⁵ Ná di sambe ebe̱yed’a kumba Saul a lee̱le̱no̱ je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Ne te̱ langa malea me o Eyal’a Loba, mo̱ na mawasea mbame̱ne̱ njo̱m ná na si we̱le̱ mo̱ o ebolo e? Mo̱ na maye̱use̱ betune̱ ba sisengane̱ lam e? Mo̱ na manuma bape̱pe̱ njo̱m ońola beboledi bam e?’ Jalabe̱ te̱ ná e o to̱ njika myuedi ke̱ jangame̱n so̱ te̱se̱ mo̱nge̱le̱ masu. Di si boli te̱ nika, mulema masu mwe ná mu timba be̱ kumba, na Yehova a banga biso̱ ka diko̱m lao.​​—Yak. 4:6.

6. Tele̱ye̱ diwengisan le oteten a kiṅe̱ Saul na kiṅe̱ David.

⁶ Maka diwengisan le oteten a kiṅe̱ Saul, na mutimbane̱ mo̱, kiṅe̱ David, ńena nu ta nu to̱ndo̱ “mbend’a Yehova.” (Mye. 1:1-3) David a ta a bia ná Yehova a masunga ba bena ba sibise̱ ńolo, nde ná a mate̱nge̱ne̱ ba be kumba. (2 Sam. 22:28) David ese̱le̱ so̱ ná Eyal’a Loba e te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mao. A tili ná: “Na masesa Yehova, nu mabole̱ mba malea, to̱ o bulu nde teten am e mome̱le̱ mba nika.”​​—Mye. 16:7.

7. Nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na di be̱n sibise̱ la ńolo e?

⁷ Di be̱n te̱ sibise̱ la ńolo, di me̱nde̱ jese̱le̱ ná Eyal’a Loba e te̱se̱ mo̱nge̱le̱ masu ma mpenga oboso ná di mabola lambo la bobe. Eyal’a Loba e me̱nde̱ nde be̱ ka doi di malangweye̱ biso̱ ná: “Ngea nin, tongwea oten!” E mome̱le̱ biso̱ ke̱ matanga masu ma mapula yo̱mbo̱ o mom to̱ o dimo̱se̱. Di sengane̱ te̱ Yehova, di me̱nde̱ tombwane̱ jita. (Yes. 48:17) K’eyembilan, e si me̱nde̱ pula ná moto a ye o bola biso̱ malea. Di me̱nde̱ pe̱ sisea Loba be̱be̱ ebanja di memba ná a mombwea nde biso̱ ka sango a muna ńe ndolo.​​—Bon. 12:7.

8. Ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o Yakobo 1:22-25, ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ Eyal’a Loba ka je̱ne̱ e?

⁸ Eyal’a Loba ye nde biso̱ ka je̱ne̱. (Langa Yakobo 1:22-25.) Di ko̱lo̱ngo̱ne̱ jombwa je̱ne̱ idiba te̱ obiana di mabusa. Nika nde jeno̱ ná di bia nga jangame̱n po̱ngulane̱ lambo. Nika pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ ke̱ di langi Bibe̱l buńa te̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di po̱ngulane̱ mo̱nge̱le̱ masu na bede̱mo basu. Bō̱ ba to̱ndi nde langa text a buńa idiba  te̱ oboso ná ba mabusa. Ba mese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ mabu ma diabe̱le̱ na nje ba langino̱. Buńa bwe̱se̱, ba mawasa o we̱le̱ malea ma Eyal’a Loba o ebolo. O mbata na nika, jangame̱n pe̱ jokwa na dutea Eyal’a Loba buńa te̱. Bola la nika le nde lambo diwo̱ la mweńa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tika be̱ o nge’a longe̱.

9. Nje ye ná e tute̱le̱ diko̱m diwo̱ o bola wa malea e?

⁹ Mo̱ o ta o mábotea bola lambo di wusa ńamse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova e? (Mye. 73:2, 3) Yete̱na diko̱m diwo̱ lou o mbad’a mudī di kusi ngiń’a mulema o bola wa malea, o sengane̱ mo̱ e? Jalabe̱ le te̱ ná e, ke̱ o boli bwam, we pe̱ muńe̱nge̱ jita ná diko̱m lo̱ngo̱ di boli nika.​​—Min. 1:5.

10. Nje wangame̱nno̱ bola ke̱ diko̱m di boli wa malea e?

¹⁰ Eyal’a Loba e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná: “Mbe̱t’a diko̱m e malee̱ nde mulema mao ma mbale̱.” (Min. 27:6) Ne̱ni nika ńeno̱ mbale̱ e? Jombweye te̱ yen eyembilan. Dutea ná we o pula kata ngea ni be̱n mitoa jita, nde o walame̱n nde o telefon ango̱. Weno̱ kata ngea, boso bo̱ngo̱ bo nungam nde o wase. Nde diko̱m di po̱, di duta wa dia o timbane̱ wa na mbusa. A duti wa dia na ngińa kańena leno̱ wa sese, nde nje a bolino̱ e sungi wa longe̱ ná mutoa mu si dome̱le̱ wa. To̱ e be̱ nde ná dia di me̱nde̱ be̱ wa sese ońola mińa to̱ mininga, o me̱nde̱ linga ońolana diko̱m lo̱ngo̱ di boli nika e? Ye̱ke̱i te̱ ke̱m! O me̱nde̱ nde timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola jongwane̱ lao. Nika pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ yete̱na diko̱m lome̱le̱ wa ná beto̱pedi bo̱ngo̱ na beboledi bo̱ngo̱ be titi mulatako na bete̱sedi be te̱m ná sim ba Loba; yen ebe nika ńe ná e lingisane̱. Nde o si linga ońolana a boli wa malea. Nik’e me̱nde̱ nde be̱ elemā. (Mul. 7:9) O diwengisan, be̱ muńe̱nge̱ ná diko̱m lo̱ngo̱ di kusi ngiń’a mulema o kwalisane̱ wa.

11. Nje ye ná e bola ná moto a si kasa malea ma bwam diko̱m lao di mabolano̱ mo̱ e?

¹¹ Nje ye ná e bola ná moto a si kasa malea ma diko̱m lao a to̱ndino̱ e? Kumba. Bato bena be kumba ba to̱ndi “o bwese̱ matoi mabu muńe̱nge̱.” Ba ‘madibea mbale̱ matoi.’ (2 Tim. 4:3, 4) Ba mo̱nge̱le̱ ná ba si be̱n ńo̱ng’a malea ońolana be dibie̱ na mweńa buka bane̱. Nde Paulo a tili ná: “Yete̱na mō̱ a mo̱nge̱le̱ ná e lambo, nde a si be̱ to̱ lambo, ke̱ a mawo̱ndo̱ nde mo̱me̱ne̱.” (Gal. 6:3) Kiṅe̱ Salomo a tele̱ye̱ nika bwam. A tili ná: “Mutued’esomb’a moto ńadibie̱ e mwena jita buka mudun a kiṅe̱ ńa mbamba nu si makase̱ malea.”​​—Mul. 4:13.  

12. Nje di mokwano̱ na eyembilan a ńamuloloma Petro jombwea nje e tilabe̱ o Galatia 2:11-14 e?

¹² Maka eyembilan Petro a dīno̱ ponda ńamuloloma Paulo a dome̱le̱no̱ mo̱ bwambo oboso ba bato. (Langa Galatia 2:11-14.) Petro a wusa lingane̱ Paulo ońola nje a kwalino̱, a soke̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ o mbadi Paulo a kwalino̱ nika, na owe̱ni a po̱sino̱ o kwala nika. Nde Petro a ta dibie̱. A kasi malea, a si ne̱nge̱ye̱ pe̱ to̱ Paulo eba. O diwengisan, a kwaledi ońola Paulo ombusa ponda ka ‘munasango ńa ndolo.’​​—2 Pet. 3:15.

13. Nje jangame̱nno̱ kombe̱ o mo̱nge̱le̱ ke̱ di mabola malea e?

¹³ E mapula te̱ ná o bole diko̱m lo̱ngo̱ malea, nje wangame̱nno̱ kombe̱ o mo̱nge̱le̱ e? Oboso ná o makwalisane̱ diko̱m lo̱ngo̱, baise̱ wame̱ne̱ myuedi ná ‘Mo̱ ne “na ke̱nge̱nge̱ buka dime̱ne̱” e?’ (Mul. 7:16) Moto ńe ke̱nge̱nge̱ buka dime̱ne̱  a si makaise̱ bane̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova, nde bupisane̱ bete̱sedi bao ba mo̱me̱ne̱, yen ebe a titi pe̱ to̱ ndedi. O bo̱le̱ te̱ baise̱ wame̱ne̱ mi myuedi nde o benga te̱ nde je̱ne̱ ná yangame̱n ná o kwalisane̱ diko̱m lo̱ngo̱, langwea mo̱ ná bwē nje a bolino̱, nde o baise̱ pe̱ mo̱ nje a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea nika. O mábia te̱ mo̱nge̱le̱ mao, e mabe̱ wa lambo di bo̱bi o jongwane̱ mo̱ o jemba diwuse̱ lao. Bakise̱ ná nje weno̱ kwala e se̱medi nde o Betiledi, o si dimbea pe̱ to̱ ná Yehova nde a makaise̱ diko̱m lo̱ngo̱, seto̱ wa. (Rom. 14:10) Se̱me̱ye̱ o dibie̱ le o Eyal’a Loba, we pe̱ te̱ bola moto malea, embilane̱ nded’a mulema ńa Yesu. (Min. 3:5; Mat. 12:20) Ońola nje e? Ońolana Yehova a me̱nde̱ nde bolea biso̱ ka nje te̱ biso̱ pe̱ di maboleano̱ bane̱.​​—Yak. 2:13.

14. Nje bebokedi ba Yehova be mabolano̱ biso̱ e?

¹⁴ Yehova a madie̱le̱ nde biso̱ o nge’a longe̱ tongwea na dongo la bebokedi bao le o wase, lena di mabole̱ ná di be̱ne̱ sinima, kalati, na ndongame̱n o jongwane̱ biso̱ o we̱le̱ malea me o Eyal’a Loba o ebolo. Ma mambo me̱se̱ ma se̱medi nde o Betiledi. Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di mase̱me̱ye̱ nde o mudī musangi ke̱ di mapula no̱ngo̱ bedomsedi jombwea ne̱ni ebol’a dikalo yangame̱nno̱ bolabe̱. Nde to̱ na nika, ponda ye̱se̱, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di mabata jombwea bedomsedi bao o nje e mombweye̱ mbadi ebolo e te̱se̱be̱no̱. Ońola nje e? Ońolana “je̱ne̱ne̱ la nin wase di matomba,” bebokedi ba Loba pe̱ be mapo̱ngulane̱ so̱ mambo bupisane̱ bete̱medi ba peńa.​​—1 Kor. 7:31.

15. Njika mitakisan bate̱ dikalo bō̱ ba lembe̱no̱ e?

¹⁵ Nje ye mbaki ye nde ná di mapomane̱ bupe̱ bediedi bena be mombweye̱ belēdi ba Bibe̱l to̱ belēdi jombwea bedangwedi. Nde ne̱ni di mabolano̱ ke̱ bebokedi ba Yehova be wan mpo̱ngulan mwena mu matape̱ matongo mō̱ ma longe̱ lasu e? K’eyembilan, mbu mi tombi, mususedi ma belongedi na sabangane̱ la bepolo ba jowe̱ mondedi jita. Ońola nika, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di boli bediedi ná myemba jita mi bolane̱ Ndabo a Janea po̱. Nik’e boli ná myemba mō̱ mi late, Mandabo ma Janea mō̱ pe̱ mandisabe̱. Ba bolane̱ mu mo̱ni o longa bepolo ba jowe̱ we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ na mbale̱. We  te̱ we̱ni ma Mandabo ma Janea mandisabe̱no̱ na we̱ni myemba mi latino̱, ye ná e be̱ ndutu ná o ko̱lo̱ngo̱ne̱ be bete̱medi ba peńa. Bate̱ dikalo bō̱ bangame̱n o dangwa lo̱ndo̱ la bwaba tatan o jukea o ndongame̱n. Bape̱pe̱ bena ba boli ebolo na ngińa o belongedi ba ma Mandabo ma Janea be ná ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ońola nje mandisabe̱no̱. Be ná bo̱nge̱le̱ ná ba ńamse̱ nde pond’abu na ngud’abu tētē. Nde bemedi te̱ nde be bete̱medi ba peńa, yangame̱n pe̱ ná ba sesabe̱ ońola nika.

16. Ne̱ni we̱le̱ la malea me o Kolose 3:23, 24 di mongwane̱no̱ biso̱ o kombe̱ muńe̱nge̱ masu e?

¹⁶ Di me̱nde̱ benga kombe̱ muńe̱nge̱ masu yete̱na jo̱nge̱le̱ ná di mabolea nde Yehova na ná mo̱ nde a madie̱le̱ bebokedi bao. (Langa Kolose 3:23, 24.) Kiṅe̱ David a lee̱le̱ eyembilan a bwam ponda a bolino̱ mabea ońola longa la tempe̱l. Mo̱ ná: “Mba pe̱ nja, tumba lam pe̱ nje ná di mawe̱le̱ wanea wa man mabea ma jemea la wonja e? Me̱se̱ ma mawa nde na wa, wa pe̱ nde di kusanno̱ nje di wanedino̱ wa.” (1 Myan. 29:14) Di mabola te̱ mabea, biso̱ pe̱ je nde bola Yehova nje di kusanno̱ mo̱. Nde to̱ na nika, Yehova e muńe̱nge̱ o kasa pond’asu, ngud’asu, na mabe̱ne̱ masu di mabolano̱ o sue̱le̱ ebol’ao.​​—2 Kor. 9:7.

17. Ońola nje o s’angame̱nno̱ bo̱bo̱ yete̱na o be̱n mambo wangame̱nno̱ po̱ngulane̱ e?

¹⁷ Ná di benge dangwa o nge’a longe̱, biso̱ be̱se̱ jangame̱n bupe̱ eyembilan a Yesu. (1 Pet. 2:21) E mapula te̱ ná o wane mawengisan, o si bo̱bo̱. Jemba la nika di malee̱ nde ná o mapula bupe̱ bediedi ba Yehova. O si dimbea ná Yehova a si mengane̱ biso̱ bena di titi ke̱nge̱nge̱ ná jembilane̱ Yesu o mbad’a ke̱nge̱nge̱.

18. Nje jangame̱nno̱ bola ná di tongwe̱le̱ nje e te̱m biso̱ oboso e?

¹⁸ Biso̱ be̱se̱ di soke̱ miso̱ masu o kie̱le̱ ni maye̱, di be̱ pe̱ be̱be̱ o po̱ngulane̱ mo̱nge̱le̱ masu, eboled’asu na bedangwedi basu. (Min. 4:25; Lukas 9:62) Di be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, ‘di bwe muńe̱nge̱, di te̱me̱ye̱ o ngea ni te̱nge̱n.’ (2 Kor. 13:11) Di boli te̱ nika, “Loba la ndolo na la musango a me̱nde̱ be̱ na [biso̱].” Di me̱nde̱ tunge̱, nde di me̱nde̱ pe̱ bwane̱ lo̱ndo̱ lasu muńe̱nge̱.