Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 47

Ma junelik yooko xchaabʼilobʼresinkil ru li qanaʼlebʼ?

Ma junelik yooko xchaabʼilobʼresinkil ru li qanaʼlebʼ?

«Ex was wiitzʼin, chisahoʼq saʼ leechʼool, tzʼaqalaq eere eeru» (2 COR. 13:11).

BʼICH 54 «Aʼan aʼin li bʼe»

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Joʼ naxye saʼ Mateo 7:13, 14, kʼaʼut naru nayeemank naq joʼ aj paabʼanel li qayuʼam chanchan jun li bʼihajik?

NARU nayeemank naq joʼ aj paabʼanel li qayuʼam chanchan jun li bʼihajik. Bʼarwiʼ naqaj wulak aʼan saʼ li akʼ Ruuchichʼochʼ li najolomiik xbʼaan li Jehobʼa li Qayos li qʼaxal narahok. Wulaj wulaj naqayal qaqʼe chi bʼeek saʼ li bʼe li nakʼamok saʼ li yuʼam. Abʼan joʼ kixye li Jesús, laatzʼ ru li bʼe aʼan ut wank sut nachʼaʼajkoʼk bʼeek aran (taayaabʼasi Mateo 7:13, 14). Aʼut saʼ xkʼabʼaʼ naq laaʼo aj maak, naqajal qabʼe (Gál. 6:1).

2. Kʼaru tqil saʼ li tzolom aweʼ? (Chaawil ajwiʼ li kaaxukuut « Li kubʼsink ibʼ nokooxtenqʼa chi xchaabʼilobʼresinkil ru li qanaʼlebʼ»).

2 Re naq inkʼaʼ tqakanabʼ bʼeek saʼ li bʼe li nakʼamok saʼ li yuʼam, tento naq tqakʼulubʼa xjalbʼal li naqakʼoxla, li naqabʼaanu ut li naqekʼa. Chirix aʼin yook chaq chi aatinak li apóstol Pablo naq kixye rehebʼ laj paabʼanel li wankebʼ aran Corinto: «Tzʼaqalaq eere eeru», malaj naq cheʼxchaabʼilobʼresiq ru li xnaʼlebʼebʼ (2 Cor. 13:11). Li naʼlebʼ aʼin toj nakʼanjelak ajwiʼ saʼebʼ li qakutan. Saʼ li tzolom aweʼ tqil chanru truuq qatenqʼankil li Santil Hu chi xchaabʼilobʼresinkil ru li qanaʼlebʼ ut chanru naru nokooʼeʼxtenqʼa ebʼ li qamiiw li kawebʼ xpaabʼal re naq junelik toobʼeeq saʼ li bʼe li nakʼamok saʼ li yuʼam. Tqil ajwiʼ joqʼe naru nachʼaʼajkoʼk chiqu xkʼulubʼankil li naxkʼubʼ li xmolam li Jehobʼa. Ut tqatzʼil rix kʼaʼut wank xwankil li kubʼsink ibʼ wi naqaj xchaabʼilobʼresinkil ru li qanaʼlebʼ ut kʼanjelak chiru li Jehobʼa chi sa saʼ li qachʼool.

QAKANABʼAQ NAQ LI SANTIL HU TIXCHAABʼILOBʼRESI RU LI QANAʼLEBʼ

3. Chanru nokooxtenqʼa li Raatin li Yos?

3 Kʼaʼut naq nachʼaʼajkoʼk chiqu xtzʼilbʼal rix li naqakʼoxla ut li naqekʼa? Xbʼaan naq li qachʼool aj bʼalaqʼ ut nachʼaʼajkoʼk chiqu xnawbʼal li toorekʼasi chi xbʼaanunkil (Jer. 17:9). Ak re, naq saʼ junpaat naqabʼalaqʼi qibʼ (Sant. 1:22). Joʼkan naq jwal aajel ru naq tqoksi li Santil Hu re xtzʼilbʼal rix li qayuʼam. Li Raatin li Yos nokooxtenqʼa chi xkʼebʼal reetal li wank saʼ xchamal li qachʼool, «joʼchʼinal joʼnimal li nareekʼa ut naxkʼoxla li chʼoolej» (Heb. 4:12, 13). Chanchan jun li kʼanjelobʼaal li naʼoksimank re risinkil xjalam u li bʼaqel li nokooxtenqʼa chi xkʼebʼal reetal li wank chisaʼ li qajunxaqalil. Abʼanan, wi naqaj xtawbʼal rusilal li naʼlebʼ li naxkʼe li Santil Hu ut li nekeʼxkʼe li xaqabʼanbʼilebʼ xbʼaan li Yos, tento naq tqayuʼami li kubʼsink ibʼ.

4. Kʼaʼut naqanaw naq li awabʼej Saúl kixnimobʼresi ribʼ?

4 Li kixbʼaanu li awabʼej Saúl naxkʼut chiqu kʼaru naru nakʼulmank wi inkʼaʼ naqayuʼami li kubʼsink ibʼ. Qʼaxal kixnimobʼresi ribʼ joʼkan naq chi moko kinumeʼk ta bʼayaq saʼ xchʼool naq tento tixjal li naxkʼoxla ut li naxbʼaanu (Sal. 36:2, 3; Hab. 2:4, Wy). Kutan saqenk kikanaak aʼin naq laj Saúl inkʼaʼ kiʼabʼink chiru li Jehobʼa naq kiyeheʼk re kʼaru tento tixbʼaanu naq tixqʼax ruhebʼ laj Amalec. Naq li propeet Samuel kixqʼus laj Saúl, aʼan moko kixkʼulubʼa ta li xpaltil. Kixsikʼ bʼan xyaalal li xpaltil naq kixye naq moko maak ta li kixbʼaanu ut naq kixkʼe saʼ xbʼeenebʼ li junchʼol (1 Sam. 15:13-24). Ut moko aʼan ta xbʼeen sut naq laj Saúl kinaʼlebʼak chi joʼkaʼan (1 Sam. 13:10-14). Ra xyeebʼal, abʼan kiqʼetqʼetoʼk. Saʼ xkʼabʼaʼ naq inkʼaʼ kixjal li naxkʼoxla, kaw kiqʼuseʼk xbʼaan li Jehobʼa ut kitzʼeqtaanaak xbʼaan.

5. Kʼaru naqatzol rikʼin li kixbʼaanu laj Saúl?

5 Re naq tqataw qanaʼlebʼ rikʼin li kixbʼaanu laj Saúl, qakʼoxlaq rix ebʼ li patzʼom aʼin: «Ma ninsikʼ xyaalal re naq inkʼaʼ tinyuʼami li naʼlebʼ li nawil saʼ li Santil Hu? Ma ninye naq moko maak ta li ninbʼaanu? Ma ninye naq saʼ xmaakebʼ li junchʼol ninbʼaanu junaq li naʼlebʼ?». Wi tqaye raj, «joʼkan tzʼaqal» re xsumenkil jun rehebʼ li patzʼom aʼin, naraj xyeebʼal naq tento tqajal li naqakʼoxla ut li naqekʼa. Wi inkʼaʼ naqabʼaanu aʼin naru nokooqʼetqʼetoʼk ut li Jehobʼa inkʼaʼ chik traj wank choʼq qamiiw (Sant. 4:6).

6. Kʼaru xjalanil laj Saúl rikʼin laj David?

6 Qilaq li kixbʼaanu li awabʼej David jun li winq li naxra chaq li «xchaqʼrabʼ li Qaawaʼ». Aʼan jalan tzʼaqal kinaʼlebʼak chiru li awabʼej Saúl (Sal. 1:1-3). Laj David naxnaw chaq naq li Jehobʼa naxkolebʼ li nekeʼxkubʼsi xwankil abʼan xikʼ narilebʼ li qʼetqʼetebʼ (2 Sam. 22:28). Joʼkan naq kixkanabʼ naq li xchaqʼrabʼ li Yos ttenqʼanq re chi xjalbʼal li naxkʼoxla. Kixtzʼiibʼa: «Laaʼin ninloqʼoni li Qaawaʼ xbʼaan naq aʼan nakʼehok innaʼlebʼ. Ut naq ninkʼoxla li Dios chiru qʼoqyink, naxkʼut chiwu kʼaru tinbʼaanu» (Sal. 16:7, Wy).

LI RAATIN LI YOS

Li Raatin li Yos naxye qe naq yooko chi xjalbʼal li qabʼe. Wi naqakubʼsi qibʼ, tqakanabʼ naq li Santil Hu tixjal li naqakʼoxla. (Chaawil li raqal 7).

7. Kʼaru tqabʼaanu wi tqakubʼsi qibʼ?

7 Wi naqakubʼsi qibʼ, tqakanabʼ naq li Santil Hu tixjal li tzʼaj aj naʼlebʼ li wank saʼ li qakʼaʼuxl re naq inkʼaʼ tqabʼaanu. Li Raatin li Yos chanchanaq jun li xyaabʼ kuxej li naxye qe: «Aʼan aʼin li bʼe; ayuqex aran». Tixye qe naq yooqo xjalbʼal li qabʼe, naq yooqo chi xik saʼ li qanim malaj saʼ li qatzʼe (Is. 30:21). Kʼajoʼ rusilal naqataw naq naqabʼi li Jehobʼa (Is. 48:17). Jun eetalil, inkʼaʼ tqakʼe qibʼ saʼ xutaan xbʼaan naq moko t-ajmanq ta chiqu naq teʼxkʼe qanaʼlebʼ. Ut rajlal kutan tqekʼa naq jwal nachʼ wanko rikʼin li Jehobʼa xbʼaan naq tqakʼe reetal naq nokooril joʼ jun li ralal li jwal raaro xbʼaan (Heb. 12:7).

8. Joʼ naxye saʼ Santiago 1:22-25, chanru naq li Raatin li Yos naru nakʼanjelak chiqu joʼ jun li lem?

8 Li Raatin li Yos naru nakʼanjelak chiqu joʼ jun li lem (taayaabʼasi Santiago 1:22-25). Wulaj wulaj, jayeʼq chiqajunilo naqil qibʼ saʼ lem naq toj maajiʼ nokooʼelk saʼ ochoch. Chi joʼkan naqakʼe reetal ma wank kʼaru naʼajmank naq tqayiibʼ malaj tqachaabʼilobʼresi saʼ li qilobʼaal naq toj maajiʼ nokooʼeʼril li junchʼol. Kamaʼin ajwiʼ nakʼulmank naq naqayaabʼasi li Santil Hu wulaj wulaj, naqakʼe reetal ma wank kʼaru tqachaabʼilobʼresi saʼ li qanaʼlebʼ malaj saʼ li qabʼaanuhom. Naabʼalebʼ li hermaan nekeʼril li raqal li xaqabʼanbʼil re li junjunq chi kutan naq toj maajiʼ nekeʼelk saʼ ochoch ut nekeʼxkanabʼ naq li xeʼxyaabʼasi ttaqlanq saʼ xbʼeen li nekeʼxkʼoxla. Joʼkan naq, chiru li kutan nekeʼxsikʼ chanru xyuʼaminkil li naʼlebʼ li naxkʼe li Raatin li Yos. Joʼkan ajwiʼ, tento tqil xsaʼ li Santil Hu wulaj wulaj ut tqakʼoxla rix li naxye. Chanchan naq aʼin moko jwal wank ta xwankil, abʼan aʼin jun rehebʼ li tenqʼ li qʼaxal wank xwankil li tento tqabʼaanu wi junelik naqaj bʼeek saʼ li bʼe li nakʼamok saʼ li yuʼam.

QABʼIHAQ LI TEʼXYE EBʼ LI QAMIIW LI KAWEBʼ XPAABʼAL

EBʼ LI QAMIIW LI KAWEBʼ XPAABʼAL

Maare jun li hermaan li kaw xpaabʼal naxkʼe qanaʼlebʼ saʼ tuulanil. Peʼyaal naq naqabʼanyoxi re, naq kixkawubʼresi xchʼool re aatinak qikʼin? (Chaawil li raqal 9).

9. Joqʼe tana t-ajmanq chiqu naq junaq li qamiiw tooxqʼus?

9 Ma xqabʼaanu junaq li naʼlebʼ li kiʼok chi qanajtobʼresinkil rikʼin li Jehobʼa? (Sal. 73:2, 3). Wi jun li qamiiw kixkawubʼresi xchʼool re qaqʼusbʼal, ma xqabʼi li kixye ut ma xqayuʼami li naʼlebʼ li kixkʼe qe? Wi xqabʼi, peʼyaal naq naqabʼanyoxi re li kixye qe? (Prov. 1:5).

10. Chan raj ru tento toonaʼlebʼaq wi junaq li qamiiw nokooxqʼus?

10 Li Raatin li Yos naxjultika qe aʼin: «Qʼaxal wiʼ chik nakatxra laawamiiw naq nakatxqʼus saʼ yaal» (Prov. 27:6). Kʼaru naraj xyeebʼal aʼin? Qakʼoxlaq naq ok ok qe chi xtoqbʼal jun li bʼe bʼarwiʼ nekeʼnumeʼk naabʼal li bʼelebʼaal chʼiichʼ, abʼan nokooʼok chi rilbʼal li qaselular. Nokooʼok chi xtoqbʼal li bʼe abʼan xikenaq li qachʼool chirix li qaselular. Tojaʼ naq jun li qamiiw naxchap li qatel ut nokooxkelo chiqix. Qʼaxal kaw nokooxchap joʼkan naq raxtiint nakanaak li qatel. Abʼan saʼ xkʼabʼaʼ naq saʼ junpaat nokooxtenqʼa, inkʼaʼ nokootochʼeʼk xbʼaan junaq li bʼelebʼaal chʼiichʼ. Peʼyaal naq inkʼaʼ toopoʼq rikʼin li qamiiw usta trahoʼq li qatel chiru wiibʼ oxibʼ kutan? Tqabʼanyoxi bʼan re, naq xooxkol chiru li rahilal. Kamaʼin ajwiʼ nakʼulmank wi junaq li qamiiw naxye qe naq li qaatin malaj li qanaʼlebʼ yook xqʼetbʼal li xchaqʼrabʼ li Yos, maare saʼ xtiklajik ra tqekʼa, abʼan toontil tzʼaqal wi toopoʼq malaj toojosqʼoʼq rikʼin xbʼaan aʼin (Ecl. 7:9). Jwal us bʼan naq tqabʼanyoxi re, naq kixkawubʼresi xchʼool re xkʼebʼal qanaʼlebʼ.

11. Kʼaru raj tbʼaanunq re, naq junaq li kristiʼaan inkʼaʼ tixkʼulubʼa li naʼlebʼ li tkʼeheʼq re xbʼaan jun li chaabʼil ramiiw?

11 Kʼaru raj tbʼaanunq re, naq junaq li kristiʼaan inkʼaʼ tixkʼulubʼa li naʼlebʼ li tkʼeheʼq re xbʼaan jun li chaabʼil ramiiw? Li nimobʼresink ibʼ. Ebʼ li nekeʼxnimobʼresi ribʼ wotzʼok «saʼ xxikebʼ re abʼink [...] joʼ chanru nekeʼraj» ut nekeʼxkanabʼ «rabʼinkil li yaal» (2 Tim. 4:3, 4, Li Acʼ Chakʼrab, Sociedad Bíblica en Guatemala. Akʼ tzʼiibʼ). Inkʼaʼ nekeʼwulak chiru naq tkʼeheʼq xnaʼlebʼebʼ xbʼaan naq nekeʼxkʼoxla naq qʼaxal seebʼebʼ xchʼool ut naq qʼaxal wank xwankilebʼ chiru ebʼ li junchʼol. Abʼan li apóstol Pablo kixye: «Wi wank junaq li naxkʼoxla ribʼ naq nim xwankil, chi maakʼaʼ xwankil, aʼan yo chi xbʼalaqʼinkil ribʼ xjunes» (Gál. 6:3). Joʼkan naq li awabʼej Salomón kixye: «Qʼaxal us junaq al nebʼaʼ ut wank xnaʼlebʼ, chiru jun li awabʼej mamaʼ ut maakʼaʼ xnaʼlebʼ, li inkʼaʼ naraj nakʼeheʼk xnaʼlebʼ» (Ecl. 4:13).

12. Naq naqil li naxye saʼ Gálatas 2:11-14, kʼaru naqatzol rikʼin li apóstol Pedro?

12 Li apóstol Pedro kixkanabʼ jun chaabʼil eetalil naq kiqʼuseʼk chiruhebʼ li junchʼol xbʼaan li apóstol Pablo (taayaabʼasi Gálatas 2:11-14). Kiruuk raj josqʼoʼk rikʼin laj Pablo xbʼaan chanru ut bʼar kiʼaatinaak. Abʼan saʼ xkʼabʼaʼ naq laj Pedro wank xnaʼlebʼ, kixkʼulubʼa li qʼuseʼk ut inkʼaʼ kipoʼk rikʼin laj Pablo. Saʼ xnumikebʼ li kutan kixye chirix laj Pablo: «Li qech aj paabʼanelil raaro qabʼaan» (2 Ped. 3:15).

13. Kʼaru tento tqakʼe reetal naq tqakʼe xnaʼlebʼ jun li qamiiw?

13 Kʼaru tento tqakʼe reetal wi naʼajmank naq tqakʼe xnaʼlebʼ junaq li qamiiw? Naq toj maajiʼ nokooʼaatinak rikʼin, qakʼoxlaq: «Ma ninkʼe xbʼeen li xtiikilal linchʼool?» (Ecl. 7:16). Li naxkʼe xbʼeen li xtiikilal xchʼool inkʼaʼ naraqok aatin saʼ xbʼeen ebʼ li junchʼol joʼ naraj li Jehobʼa, joʼ bʼan naraj aʼan ut inkʼaʼ natoqʼobʼank u. Wi ak xqakʼoxla rix aʼin ut naqakʼe reetal naq tento tooʼaatinaq rikʼin li qamiiw, qayehaq re chi chʼolchʼo ru li kixbʼaanu ut qabʼaanuhaq re li patzʼom re naq tixkʼe reetal li xpaltil. Tento tqakʼe reetal naq li naqaye chalenaq saʼ li Santil Hu ut tqajultika naq moko laaʼo ta tooraqoq aatin saʼ xbʼeen li qamiiw, aʼ bʼan li Jehobʼa (Rom. 14:10). Qoksihaq li naʼlebʼ li naxkʼe li Raatin li Yos, ut naq tqakʼe xnaʼlebʼ junaq li qamiiw, chootoqʼobʼanq u joʼ li Jesús (Prov. 3:5; Mat. 12:20). Jultikaq qe naq li Jehobʼa tooril joʼ naqilebʼ li junchʼol (Sant. 2:13).

QAKʼULUBʼAQ LI NAXKʼUBʼ LI XMOLAM LI JEHOBʼA

LI XMOLAM LI YOS

Li xmolam li Yos naxkʼubʼ ebʼ li bʼideo, ebʼ li tasal hu ut ebʼ li chʼutam li nokooxtenqʼa chi xyuʼaminkil li naʼlebʼ li naxkʼe li Santil Hu. Wank sut li Nekeʼjolomink re Xmolam li Jehobʼa nekeʼxjal junaq li naʼlebʼ chirix chanru nakʼubʼamank li xkʼanjel li Yos. (Chaawil li raqal 14).

14. Kʼaru naxkʼubʼ choʼq qe li xmolam li Yos?

14 Li Jehobʼa naroksi li xjachal li xmolam li wank saʼ Ruuchichʼochʼ re qabʼeresinkil saʼ li bʼe li nakʼamok saʼ li yuʼam. Li xmolam li Yos naxkʼubʼ ebʼ li bʼideo, ebʼ li tasal hu ut ebʼ li chʼutam li nokooxtenqʼa chi xyuʼaminkil li naʼlebʼ li naxkʼe li Santil Hu. Chixjunil li naʼlebʼ aʼin isinbʼil chaq saʼ li Santil Hu. Li Nekeʼjolomink re Xmolam li Jehobʼa nekeʼxkanabʼ naq li xsantil musiqʼej li Yos tbʼeresinq rehebʼ naq nekeʼxkʼubʼ junaq li naʼlebʼ li qʼaxal tkʼanjelaq re xpuktesinkil li chaabʼil esilal. Usta joʼkan, joqʼehaq nekeʼxtzʼil rix li naʼlebʼ li ak xeʼxkʼubʼ chirix li puktesink «xbʼaan naq li rilobʼaal li ruuchichʼochʼ aʼin yal taanumeʼq» ut li xmolam li Yos tento naq tixjal malaj tixchaabʼilobʼresi ru junaq li naʼlebʼ, aʼ yaal li yook chi kʼulmank saʼ xbʼeen li Ruuchichʼochʼ (1 Cor. 7:31).

15. Bʼar wank li naʼlebʼ li kichʼaʼajkoʼk chiruhebʼ wiibʼ oxibʼ li hermaan xkʼulubʼankil?

15 Abʼanan, naq li xmolam li Jehobʼa naxjal xchʼolobʼankil junaq li naʼlebʼ chirix li Santil Hu malaj naxye qe chanru tqakol qibʼ chiru li tzʼaj aj naʼlebʼ, saʼ junpaat naqakʼulubʼa. Abʼan, chanru nokoonaʼlebʼak naq naxjal junaq li naʼlebʼ li naqekʼa naq naxchʼaʼajki li qayuʼam? Jun eetalil, chiruhebʼ li chihabʼ li tojeʼ xeʼnumeʼk qʼaxal terto xkabʼlankil ut xyiibʼankil li napoʼeʼk saʼebʼ li naʼaj li naʼoksimank re xloqʼoninkil ru li Yos. Joʼkan naq li Nekeʼjolomink re Xmolam li Jehobʼa xeʼxye naq tento naq t-oksimanq chiʼus ebʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Saʼ xkʼabʼaʼ aʼin, kijunajiik ru wiibʼ oxibʼ li chʼuut ut kikʼayiimank wiibʼ oxibʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Li tumin yook chi oksimank re xkabʼlankil jalan chik Chʼutlebʼaal Kabʼl saʼebʼ li naʼajej bʼarwiʼ jwal naʼajmank. Wi saʼ li qateep yook chi kʼayiik ebʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl ut yook chi junajiik ru ebʼ li chʼuut maare tchʼaʼajkoʼq chiqu xkʼulubʼankil aʼin. Wankebʼ li hermaan tento teʼbʼihajiq chi najt re wulak saʼebʼ li chʼutam. Ut li nekeʼkʼanjelak chi kaw re xkabʼlankil malaj xyiibʼankil li napoʼeʼk saʼ junaq li Chʼutlebʼaal Kabʼl maare nekeʼxkʼoxla: «Kʼaʼut naq tkʼayiimanq?». Maare nekeʼrekʼa naq maakʼaʼ aj e naq xeʼroksi li xhoonal ut li xmetzʼew re xbʼaanunkil aʼan. Usta joʼkan, inkʼaʼ nekeʼxkanabʼ xbʼaanunkil li naʼlebʼ li naxkʼubʼ li xmolam li Jehobʼa. Naqabʼanyoxi rehebʼ naq nekeʼnaʼlebʼak chi joʼkaʼan.

16. Chanru nokooxtenqʼa li naxye saʼ Colosenses 3:23, 24 re naq junelik sahaq saʼ li qachʼool?

16 Jun li naʼlebʼ li ttenqʼanq qe re naq junelik sahaq saʼ qachʼool aʼan xjultikankil naq nokookʼanjelak choʼq re li Jehobʼa ut naq aʼan yook chi xjolominkil li xmolam (taayaabʼasi Colosenses 3:23, 24). Li awabʼej David kixkanabʼ jun chaabʼil eetalil naq kikubʼsink re xkabʼlankil li rochoch li Yos. Kixye: «Anihin laaʼin ut kʼaru lintenamit re naq tqaqʼaxtesi aawe li yeechiʼom aʼin? Li xyaalalil, naq chixjunil nachalk aawikʼin: chixjunil li naqakʼe aawe, laaʼat ajwiʼ xatkʼehok qe» (1 Crón. 29:14). Joʼkan ajwiʼ, naq laaʼo nokookubʼsink yooko xkʼebʼal re li Jehobʼa li naxkʼe qe. Usta joʼkan oxloqʼ chiru li Jehobʼa li hoonal, li metzʼew ut li tumin li naqoksi re tzʼaqonk chirix li kʼanjel li naraj naq tqabʼaanu (2 Cor. 9:7).

MIQAKANABʼ BʼEEK SAʼ LI BʼE LI LAATZʼ RU

17. Kʼaʼut us naq inkʼaʼ tchʼinaaq qachʼool wi naʼajmank naq tqachaabʼilobʼresi ru li qanaʼlebʼ?

17 Re naq inkʼaʼ tqakanabʼ bʼeek saʼ li bʼe li nakʼamok saʼ li yuʼam tento naq tqabʼaanu chixjunil li wank saʼ quqʼ re xkʼambʼal qe rikʼin li Jesús (1 Ped. 2:21). Wi naqakʼe reetal naq naʼajmank chiqu xchaabʼilobʼresinkil ru li qanaʼlebʼ, michʼinaak qachʼool. Relik chi yaal, wi naqakʼe reetal aʼin naqakʼutbʼesi naq naqaj xbʼaanunkil li rajom li Jehobʼa. Aʼan naxnaw naq laaʼo aj maak joʼkan naq inkʼaʼ naroybʼeni naq tqakʼam qe chi tzʼaqal re ru rikʼin li Jesús.

18. Kʼaru tento tqabʼaanu re wulak bʼarwiʼ yooko chi xik?

18 Rikʼin wiibʼ oxibʼ li aatin, qakʼehaq qachʼool chirix li kutan chalk re ut miqakanabʼ xjalbʼal li naqakʼoxla, li naqabʼaanu ut li naqekʼa (Prov. 4:25; Luc. 9:62). Miqakanabʼ xyuʼaminkil li kubʼsink ibʼ ut qabʼaanuhaq li naxye saʼ 2 Corintios 13:11: «Chisahoʼq saʼ leechʼool, tzʼaqalaq eere eeru». Wi naqabʼaanu aʼin, «li Yos li nakʼehok li rahok ut li tuqtuukilal» twanq qikʼin. Ut moko kaʼaj tawiʼ yal toowulaq bʼar yooko chi xik, tqayal ajwiʼ xsahil li qabʼihajik saʼ li bʼe li nakʼamok saʼ li yuʼam.

BʼICH 34 Caminaré en integridad

^ párr. 5 Wank sut maare nachʼaʼajkoʼk chiqu xjalbʼal li naqakʼoxla, li naqabʼaanu malaj li naqekʼa ut li nawulak chiqu. Li tzolom aweʼ tixchʼolobʼ kʼaʼut naq chiqajunilo tento tqachaabʼilobʼresi ru li qanaʼlebʼ ut chanru tqabʼaanu aʼin chi inkʼaʼ trahoʼq saʼ qachʼool.

^ párr. 76 XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U: Li chʼajom li naʼilmank saʼ li tzʼe naxseeraqʼi re jun li hermaan li cheek chik kʼaru kikʼulmank rikʼin naq kixbʼaanu jun li naʼlebʼ li moko us ta saʼ li xyuʼam. Li hermaan naxkʼe xchʼool chi rabʼinkil saʼ tuulanil re xnawbʼal ma tento tixkʼe xnaʼlebʼ.