1. Go ya ka Mateo 7:13, 14, ke ka baka la’ng re ka re ka moka ga rena re leetong?

KA MOKA ga rena re leetong. Re nyaka go fihla lefaseng le lefsa leo go lona go tla bego go buša Mmušo wa Modimo. Letšatši le lengwe le le lengwe re leka go sepela tseleng yeo e tla re fihlišago moo re yago gona. Eupša Jesu o boletše gore tsela yeo re sepelago go yona e pitlagane, e bile ka dinako tše dingwe go thata go sepela go yona. (Bala Mateo 7:13, 14.) Ka ge re belegwe re na le sebe, go bonolo gore re tlogele go sepela tseleng ye.—Bagal. 6:1.

2. Re tlo ithuta eng sehlogong se? (Bona le lepokisi leo le rego, “ Go ba le Boikokobetšo go tla re Thuša go Dula re Sepela Tseleng e Išago Bophelong.”)

² Ge e ba re nyaka go dula tseleng e pitlaganego yeo e išago bophelong bjo bo sa felego, re swanetše go ikemišetša go fetoša tsela yeo re naganago ka yona, dilo tšeo re di ratago le tšeo re sa di ratego le ditiro tša rena. Moapostola Paulo o ile a kgothatša Bakriste bao ba bego ba dula kua Korinthe gore ba tšwele pele ba “bušetšwa tseleng” goba ba dira diphetogo. (2 Bakor. 13:11) Keletšo yeo e šoma le go rena. Sehlogong se re tlo ithuta kamoo Beibele e ka re thušago go dira diphetogo le kamoo Bakriste bao ba beago mohlala o mobotse ba ka re thušago gore re dule tseleng yeo e išago bophelong. Re tlo ithuta le gore ke eng seo se ka dirago gore go be thata go latela tlhahlo yeo re e newago ke mokgatlo wa Jehofa. Le gona re tlo ithuta kamoo go ba le boikokobetšo go tlago go re thuša go dula re thabile ge re dira diphetogo bophelong.

3. Lentšu la Modimo le ka go thuša bjang?

³ Ga go bonolo gore re hlahlobe tsela yeo re naganago ka yona le tsela yeo re ikwago ka yona. Ka baka la’ng? Ka gobane dipelo tša rena di boradia, ka baka leo go ka no se be bonolo go tseba  gore di tla re tutueletša go dira eng. (Jer. 17:9) Go bonolo go iphora ka ‘kgopolo ya maaka.’ (Jak. 1:22) Ka gona re swanetše go diriša Lentšu la Modimo go itlhahloba e le gore re tle re tsebe “dikgopolo le maikemišetšo” a dipelo tša rena. (Baheb. 4:12, 13) Ge e le gabotse, re ka re Lentšu la Modimo le swana le motšhene wa go dira di-X-ray, le re thuša go bona seo re lego sona ka garegare. Eupša re swanetše go ba le boikokobetšo e le gore re tle re kgone go diriša keletšo yeo e tšwago ka Beibeleng le yeo re e newago ke bao ba re etelelago pele ka phuthegong.

4. Re tseba bjang gore Kgoši Saulo o ile a ba le boikgogomošo?

⁴ Mohlala wa Kgoši Saulo o bontšha seo se ka diregago ge e ba re se na boikokobetšo. Saulo o ile a ikgogomoša kudu moo a ilego a se nyake le go dumela gore o swanetše go dira diphetogo. (Ps. 36:1, 2; Habak. 2:4) Se se ile sa bonagala gabotse ge Jehofa a be a nea Saulo ditaelo tša gore o swanetše go dira eng ka morago ga gore a fenye Baamaleke. Saulo ga se a ka a latela ditaelo tšeo tša Jehofa. Le gona ge moporofeta Samuele a be a bolela le yena ka taba ye, Saulo o ile a se amogele gore o dirile phošo. Go e na le moo o ile a re yeo e be e se taba e kgolo, e bile o ile a sola batho ka gore ke bona ba bego ba mo gapeleditše go dira seo. (1 Sam. 15:13-24) Pejana ga moo, Saulo o be a kile a dira selo se se swanago. (1 Sam. 13:10-14) Se se nyamišago ke gore o ile a dumelela pelo ya gagwe e ikgogomoša. Ga se a ka a fetoša tsela yeo a bego a nagana ka yona, ka gona Jehofa o ile a mo kgalema e bile a se sa mo amogela.

5. Re ka ithuta’ng mohlaleng wa Saulo?

⁵ E le gore re se ke ra ikgogomoša go swana le Saulo, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ge ke bala keletšo e itšego ka Lentšung la Modimo ke no ipotša gore keletšo yeo ga e šome go nna? Na ke no nagana gore phošo yeo ke e dirilego ga e tshwenye kudu? Na ke bea ba bangwe molato ka seo ke se dirago?’ Ge e ba re arabile e nngwe ya dipotšišo tšeo ka ee, gona re swanetše go fetoša tsela yeo re naganago ka yona. Ka baka la’ng? Ka gobane ge re ka se fetoge re tla ba le boikgogomošo kudu moo Jehofa a ka se sa re dumelelago go ba bagwera ba gagwe.—Jak. 4:6.

6. Hlalosa phapano magareng ga Kgoši Saulo le Kgoši Dafida.

⁶ Bona kamoo Kgoši Saulo a bego a fapana le Kgoši Dafida yo a bego a rata “molao wa Jehofa.” (Ps. 1:1-3) Dafida o be a tseba gore Jehofa o phološa batho bao ba ikokobeditšego, eupša o lwa le bao ba ikgogomošago. (2 Sam. 22:28) Ka gona Dafida o ile a dumelela molao wa Modimo o mo thuša go fetoša tsela yeo a bego a nagana ka yona. O ngwadile gore: “Ke tla reta Jehofa, yena yo a nkeleditšego. Bošego dipshio tša ka di mphošolotše.”—Ps. 16:7.

7. Re tla dira’ng ge e ba re na le boikokobetšo?

⁷ Ge e ba re na le boikokobetšo re tla dumelela Lentšu la Modimo le phošolla tsela e fošagetšego yeo re naganago ka yona pele re dira diphošo. Beibele e tla swana le lentšu leo le re botšago gore: “Tsela še. Sepelang ka yona.” E tla re lemoša ge e ba re aroga tseleng re eya ka go le letona goba le letshadi. (Jes. 30:21) Ge e ba re theetša Jehofa re tla holega kudu. (Jes. 48:17) Ka mohlala, re tla phema go lewa ke dihlong tša gore motho yo mongwe a tle a re phošolle. E bile re tla batamela kgauswi kudu le Jehofa ka gobane re bona gore o re swara bjalo ka bana bao a ba ratago.—Baheb. 12:7.

8. Go ya ka Jakobo 1:22-25, re ka diriša bjang Lentšu la Modimo bjalo ka seipone?

⁸ Re ka swantšha Lentšu la Modimo le seipone. (Bala Jakobo 1:22-25.) Ba bantši ba rena re itebelela seiponeng mesong e mengwe le e mengwe pele re etšwa ka gae. Ka go dira bjalo, re kgona go bona moo re swanetšego go itokiša pele ba bangwe ba re bona. Ka mo go swanago, ge re bala Beibele letšatši le letšatši re tla kgona go bona ditsela tšeo ka tšona re ka fetošago kamoo re naganago ka gona le kamoo re dirago dilo ka gona.  Ba bantši ba holwa ke go bala temana ya letšatši mesong e mengwe le e mengwe pele ba tloga ka gae. Ba dumelela seo ba se balago se kgoma tsela yeo ba naganago ka yona. Ke moka mo letšatšing ba lebelela ditsela tšeo ba ka dirišago keletšo yeo ba ithutilego yona ka Lentšung la Modimo. Le gona re swanetše go ithuta Lentšu la Modimo letšatši le letšatši le go naganišiša ka lona. Seo ke se sengwe sa dilo tša bohlokwa kudu tšeo di tlago go re thuša gore re dule re sepela tseleng e pitlaganego yeo e išago bophelong.

9. Ke neng moo Mokriste yo mongwe a ka swanelwago ke go go nea keletšo?

⁹ Na o kile wa ikhwetša o thomile go dira selo seo se ka feleletšago ka gore segwera sa gago le Jehofa se senyege? (Ps. 73:2, 3) Ge e ba Mokriste yo a beago mohlala o mobotse a ile a ba le sebete sa go go eletša, na o ile wa mo theetša le go diriša keletšo ya gagwe? Ge e ba go le bjalo, o dirile gabotse gomme ga go pelaelo gore o a leboga gore Mokriste yoo o ile a go lemoša.—Die. 1:5.

10. O swanetše go dira’ng ge Mokriste yo mongwe a go nea keletšo?

¹⁰ Lentšu la Modimo le re gopotša gore: “Dintho tšeo di bakwago ke motho yo o mo ratago di bakwa ka go botega.” (Die. 27:6) Mantšu a a ra go re’ng? Nagana ka mohlala wo: A re re o kgauswi le go tshela tsela ke moka o hwetša molaetša founong goba motho yo mongwe o a go founela. Ka yona nako yeo o tsena ka tseleng o se wa lebelela seo se diregago. Ke moka mogwera wa gago o go swara ka letsogo a go ntšha ka tseleng. O go goga ka matla kudu moo a go gobatšago, eupša seo a se dirago se a go phološa gore o se ke wa tšhaišwa ke koloi. Le ge o ka fetša matšatši a sego kae letsogo la gago le le bohloko, o ka se galefišwe ke gore mogwera wa gago o ile a go goga. Eupša o tla leboga gore o go thušitše. Ka mo go swanago, ge e ba Mokriste yo mongwe a go lemoša gore dilo tšeo o di bolelago goba tšeo o di dirago ga di dumelelane le melao ya Modimo, mathomong o ka kwa bohloko. Eupša o se ke wa galefišwa ke gore o go neile keletšo goba wa kgopišega. E tla ba bošilo go dira bjalo. (Mmo. 7:9) Go e na le moo, leboga gore Mokriste yoo o bile le sebete sa go go nea keletšo.

11. Ke’ng seo se ka dirago gore motho a se ke a amogela keletšo e botse yeo a e newago ke Mokriste yo mongwe?

¹¹ Ke’ng seo se ka dirago gore motho a se ke a amogela keletšo e botse yeo a e newago ke Mokriste yo mongwe? Ke boikgogomošo. Batho bao ba ikgogomošago ba rata go ‘kweša ditsebe tša bona bose e bile ga ba theetše therešo.’ (2 Tim. 4:3, 4) Ba nagana gore ga ba hloke go eletšwa ka ge ba ipona ba le bohlale goba ba le bohlokwa go feta batho ba bangwe. Eupša moapostola Paulo o ngwadile gore: “Ge e ba motho a nagana gore ke selo mola e se selo, gona o a iphora.” (Bagal. 6:3) Kgoši Solomone le yena o ile a hlalosa taba ye gabotse. O ngwadile gore: “Ngwana yo a diilago yo bohlale o phala kgoši ya mokgalabje ya setlaela yeo e se sa nyakago go lemošwa.”—Mmo. 4:13.

12. Re ithuta’ng go seo moapostola Petro a ilego a se dira tiragalong yeo e lego go Bagalatia 2:11-14?

¹² Nagana ka seo moapostola Petro a ilego a se dira ge moapostola Paulo a be a mo nea keletšo ka pele ga batho ba bangwe. (Bala Bagalatia 2:11-14.) Petro a ka ba a ile a galefišwa ke tsela yeo Paulo a ilego a bolela le yena ka yona ge a be a mo nea keletšo pele ga batho. Eupša Petro o be a le bohlale. O ile a amogela keletšo, a se ke a galefela Paulo le go dula a nagana ka taba yeo. Go e na le moo, ka morago o ile a re Paulo ke “ngwanabo rena yo a rategago.”—2 Pet. 3:15.

13. Ke dilo dife tšeo re swanetšego go nagana ka tšona pele re ka nea motho yo mongwe keletšo?

¹³ Ke dilo dife tšeo o swanetšego go nagana ka tšona ge e ba o ka swanelwa ke go nea ngwaneno keletšo? Pele o ka ya go ngwaneno, ipotšiše gore: ‘Na ke itira yo “a lokilego kudu”?’ (Mmo. 7:16) Motho yo a itirago yo a lokilego kudu o  ahlola ba bangwe go ya ka melao ya gagwe, e sego go ya ka melao ya Jehofa. E bile motho yo bjalo ga a na kgaugelo. Ge e ba o naganišišitše ka mabaka ao a dirago gore o nyake go nea ngwaneno keletšo gomme o bona go sa hlokagala gore o mo nee keletšo yeo, mo hlalosetše gore bothata ke eng gomme o diriše dipotšišo go mo thuša go kwešiša gore phošo ya gagwe e bile efe. Diriša Mangwalo ge o eletša ngwaneno gomme o gopole gore ga se wa swanela go mo ahlola, eupša o swanetše go mo thuša go kwešiša kamoo Jehofa a ikwago ka gona ka seo a se dirago. (Baroma 14:10) Ithekge ka bohlale bjo bo lego ka Lentšung la Modimo gomme ge o eletša motho yo mongwe, ekiša kwelobohloko ya Jesu. (Die. 3:5; Mat. 12:20) Ka baka la’ng? Ka gobane Jehofa o tla dirišana le rena ka tsela yeo re dirišanago le ba bangwe ka yona.—Jak. 2:13.

14. Mokgatlo wa Modimo o re nea eng?

¹⁴ Jehofa o re hlahla tseleng e išago bophelong a diriša mokgatlo wa gagwe. Mokgatlo wo o re nea dibidio, dikgatišo le diboka tšeo di re thušago ka moka ga rena go diriša keletšo yeo e lego ka Lentšung la Modimo. Dilo tše ka moka di theilwe ka Mangwalong. Ge Sehlopha se Bušago se dira diphetho tša gore re ka dira bjang modiro wa go bolela ditaba tše dibotse ka tsela e kaone, se ithekga ka moya o mokgethwa. Lega go le bjalo, Sehlopha se Bušago se fela se lebelela diphetho tšeo di se dirilego mabapi le modiro woo go bona ge e ba go na le diphetogo tšeo di swanetšego go dirwa. Ka baka la’ng? Ka gobane “boemo bja lefase le bo a fetoga,” gomme mokgatlo wa Modimo o swanetše go dumelelana le maemo.—1 Bakor. 7:31.

15. Ke diphetogo dife tšeo bagoeledi ba bangwe ba ilego ba lebeletšana le tšona?

¹⁵ Ke nnete gore ga re na bothata bja go amogela le go diriša tlhahlo yeo re e newago ke mokgatlo ya mabapi le dithuto tša Beibele le kamoo re swanetšego go itshwara ka gona. Eupša re arabela bjang ge mokgatlo wa Modimo o dira diphetogo tšeo di re amago? Ka mohlala, go thoma mengwageng ye e sa tšwago go feta, ditshenyagalelo tša go aga le go hlokomela mafelo a borapedi di oketšegile kudu. Ka baka leo Sehlopha se Bušago se dirile phetho ya gore Holo ya Mmušo e dirišwe ke diphuthego tše dintši ka mo go ka kgonegago. Phetogo yeo e dirile gore diphuthego tše dingwe di kopanywe gomme Diholo tše dingwe tša Mmušo di rekišwe. Tšhelete yeo e dirišwa go aga Diholo tša Mmušo mafelong ao di hlokagalago kudu. Ge e ba o dula moo diholo di rekišitšwego goba diphuthego di kopantšwego, o ka hwetša go le thata go tlwaelana le  maemo a a mafsa. Gona bjale bagoeledi ba bangwe ba swanelwa ke go sepela nako e teletšana ge ba eya dibokeng. Ba bangwe bao ba šomilego ka thata go aga le go hlokomela Holo ya Mmušo ba ka ipotšiša gore ke ka baka la eng ga bjale holo yeo e rekišitšwe. Ba ka no ikwa eka ba itshenyeditše nako le matla a bona. Eupša bana babo rena bao ba latela diphetho tšeo di dirilwego gomme re swanetše go ba reta.

16. Go diriša keletšo yeo e lego go Bakolose 3:23, 24, go tla re thuša bjang gore re dule re thabile?

¹⁶ Re tla dula re thabile ge e ba re ka gopola gore mošomo wo ke wa Jehofa le gore ke yena a hlahlago mokgatlo wa gagwe. (Bala Bakolose 3:23, 24.) Kgoši Dafida o re beetše mohlala o mobotse ge a be a ntšha moneelo wa go aga tempele. O ile a re: “Nna ke mang e bile setšhaba sa ka ke eng, moo re kago go ba le matla a go neela dibego tša boithaopo tše di swanago le tše? Ka gobane dilo tšohle di tšwa go wena, gomme re go neile tšeo di tšwago seatleng sa gago.” (1 Dikor. 29:14) Le rena ge re ntšha meneelo re nea Jehofa seo a šetšego a re file sona. Eupša Jehofa o thaba kudu ge re mo nea nako ya rena, matla a rena le dilo tšeo re neelago ka tšona go thekga modiro wo a nyakago re o dira.—2 Bakor. 9:7.

17. Ke ka baka la’ng o sa swanela go nyama ge e ba go nyakega gore o dire diphetogo bophelong?

¹⁷ Ka moka ga rena re swanetše go latela mohlala wa Jesu e le gore re kgone go dula re sepela tseleng e pitlaganego yeo e išago bophelong. (1 Pet. 2:21) Ge e ba go bonagala eka o swanetše go dira diphetogo tše itšego, o se ke wa nyama. Ge o lemoga gore o swanetše go dira diphetogo, seo se bontšha gore o nyaka go latela tlhahlo ya Jehofa. Dula o gopola gore Jehofa o a tseba gore re belegwe re na le sebe, ka gona ga se a letela gore re ekiše mohlala wa Jesu ka tsela e phethagetšego.

18. Re swanetše go dira’ng gore re tle re fihle mo re yago?

¹⁸ Eka ka moka ga rena re ka dula re naganne ka lefase le lefsa gomme re ikemišetše go fetoša tsela yeo re naganago ka yona, dilo tšeo re di ratago le tšeo re sa di ratego le ditiro tša rena. (Die. 4:25; Luka 9:62) Eka re ka dula re ikokobeditše, ‘re tšwele pele re thabile le go bušetšwa tseleng.’ (2 Bakor. 13:11) Ge re ka dira bjalo “Modimo wa lerato le khutšo o tla ba le [rena].” Le gona o tlo re thuša gore re dule re thabile gona bjale le go re thuša gore re fihle lefaseng le lefsa.