Yi enu ci yí le mɛ ji

Yi yi mɛnyɔwo tɔxu

ENUKPLAKPLA NYƆTA 48

Ao ŋkuviwo le nɔ esɔmɛ ji truɖuɖu

Ao ŋkuviwo le nɔ esɔmɛ ji truɖuɖu

“Ao ŋkuviwo le kpɔ ŋkɔ truɖuɖu, ɛɛ, ao ŋkuviwo le kpɔ ŋkɔ tiin.”—ELO. 4:25, NWT.

EHAJIJI 77 Kekeli Aɖe Klẽ Le Xexe Doblukɔ Me

SUSU VEVI LƆ *

1-2. Lé mìawa do nukplamu ci yí le Elododo Wema 4:25 ji doɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

BU TAMƐ kpɔ so kpɔwɛ ciwo yí gbɔgbɔ nu. Nɔvinyɔnu Kristotɔ shishin ɖeka ɖo ŋwi jijɔ ci ekpɔnɔ le jajɛ mɛ vayi. Ci agbe lɔ gbɔnkɔnu ni ɖɛyɛ can ɔ, ékpɔtɔ wakɔ enu ci ji ekpe nɔ Yehowa. (1 Kor. 15:58) Ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, ékpɔnɔ yiɖeki koɖo yi mɛ veviwo le xexe yoyu lɔ mɛ le susumɛ. Nɔvinyɔnu ɖeka ɖonɔ ŋwi mɔ ye kpena xɔsetɔ ɖeka wa nu koɖo ye, vɔ yɛŋtɔ cin mɔ yeaŋlɔbe nyɔ lɔ. (Kol. 3:13) Nɔviŋsu ɖeka ɖonɔ ŋwi nuvɔn ciwo ewa vayi, vɔ ésɔ susu ɖo lé awɛ anɔ gbeji nɔ Yehowa le kakacɛ mɛ ji.—Eha. 51:10.

2 Fini Kristotɔ amɛtɔn cɛwo nɔnɔmɛ ɖyi nɔnɔ leɔ? Wo pleŋ ɖo ŋwi enu ci yí jɔ do wo ji vayi, vɔ wodesɔ wo wanɔ dɔ o. Ewaɖeɔ, wowo ‘ŋkuviwo kpɔkɔ ŋkɔ truɖuɖu’ ɖaɖa sɔmɛ.—Hlɛn Elododo Wema 4:25, NWT.

3. Nyi yí taɖo mìɖo “akpɔ ŋkɔ truɖuɖu” ɖaɖa esɔmɛɔ?

3 Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ ‘mìakpɔ ŋkɔ truɖuɖu’ ɖaɖa esɔmɛɔ? Shigbe lé mɛɖe datɛnŋ azɔn mɔ tiin gan yí ale ŋgbe kpɔkɔ nɛɔ, ahanke nɔ mìsɔ susu ɖo esɔ ci yí vayi jiɔ, mìdatɛnŋ akpɔtɔ ayinɔ ŋkɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ o.—Luiki 9:62.

4. Nyi yí mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

4 Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo yí atɛnŋ ana mìasɔ susu ɖo esɔ ci yí vayi ji. Wowo yí nyi: (1) jiji mɔ mìanɔ lé mìle sa, (2) enyɔleledodɔmɛ, koɖo (3) ehwɛdodo amɛɖeki ɖoɖu. Le nɔnɔmɛ lɔwo koɖo tɔn mɛɔ, mìakpɔ lé Bibla gɔnmɛɖosewo atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìŋgbesɔ susu ɖo “enu ciwo yí le ŋgbe” ji o, vɔ nɔ mìasɔ susu ɖo “enu ciwo yí le ŋkɔ” ji.—Fili. 3:13.

JIJI MƆ MÌANƆ LÉ MÌLE SA

Nyi yí atɛnŋ axe mɔ nɔ mì nɔ mìakpɔkɔ ŋkɔ truɖuɖu ɖaɖa sɔmɛ agloɔ? (Kpɔ mamamɛ 5, 9, 13) *

5. Nyi yí Ŋununyatɔ 7:10 mɔ mìwo ŋgbewaɔ?

5 Hlɛn Ŋununyatɔ 7:10, NWT. Do jeshi mɔ kpukpui cɛ denu mɔ nɔ wobiɔ se mɔ: “Nyi yí taɖo ŋkeke ciwo yí vayi nyɔ” maɔ, anyi wowa afɛn o. Eŋwiɖoɖo enunywiwo nyi enunana so Yehowa gbɔ. Vɔ kpukpui lɔ nu mɔ: “Ŋgbebiɔ se mɔ: ‘Nyi yí taɖo ŋkeke ciwo yí vayi nyɔ wu ecɛwo ma’ o.” Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìɖo anya wawa nɔ mìŋgbesɔ lé agbe lɔ nɔ nɔ mì sa sɔ koɖo lé evale le kakacɛ mɛ keŋ abui mɔ ŋɖe degbenyɔkɔ nɔ mì o. Bibla gɔnmɛɖeɖe ɖeka ɖe kpukpui cɛ mɛ mɔ: “Ŋgbebiɔ se gbeɖe mɔ: ‘Oo, nyi yí taɖo enuwo nyɔ sugbɔ sɔwu le sasa hwenu ma’ o. Denyi ŋɖɛnyanya nyɔbiɔse yɔ o.”

Ci Izraɛliviwo so le Eӡipti ɖegbɔ ɖe, afɛn ci wowaɔ? (Kpɔ mamamɛ 6)

6. Nyi yí taɖo enyi ŋɖɛmanya mɔ mìakpɔtɔ abuini mɔ agbemɛ nyɔ nɔ mì vayi sɔwuɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

6 Nyi yí taɖo enyi ŋɖɛmanya mɔ mìakpɔtɔ abuini mɔ agbemɛ nyɔ nɔ mì vayi sɔwuɔ? Jiji mɔ mìanɔ lé mìle sa atɛnŋ ana mìaɖonɔ ŋwi enunywi ciwo yí jɔ do mì ji vayi ɖekɛ. Alo atɛnŋ ana mìakpɔ nɔnɔmɛ sɛnŋ ciwo mɛ mìto mɔ wodeglo keke ɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so blema Izraɛliviwo nu. Ci woso le Eӡiptiɔ, woŋlɔbe lé agbe lɔ gbɔnnu nɔ wo le nɔtɔxu do zeɖeka. Wosɔ susu ɖo ŋɖuɖu nywi ciwo wosenɔ vivi nɔ vayi ji. Wonu mɔ: “Mì ɖoŋwi kpavi ciwo mì ɖu le Eӡipti. Kpavi lɔwo de nyi eho ɖe nɔ mì o. Mì gbe ɖo ɖafyɔn buwo shigbe kɔnkɔnbre, ɖuba, gumɛtaku, sablɛ, koɖo ayo.” (Amh. 11:5) Vɔ nyɔnɔnwi yí ŋɖuɖu lɔwo “de nyi eho ɖe” nɔ woa? Oo. Izraɛliviwo kpe fun sugbɔ yí wotre fun nɔ wo sɛnsintɔ shigbe hwashiwo nɛ le Eӡipti hwenɔnu. (Hun. 1:13, 14; 3:6-9) Gan, wovaŋlɔbe nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ lɔwo keke sasa gbetɔ wo drodro. Ci woasɔ susu ɖo enunywi ciwo Yehowa wa nɔ wo sabaɖe jiɔ, wocin mɔ yewoasɔ susu ɖo enunywi ciwo yí jɔ le esɔ ci yí vayi ji. Wowo nuwana lɔ dejɔ ji nɔ Yehowa o.—Amh. 11:10.

7. Nyi yí kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí deji mɔ yeanɔ lé yele saɔ?

7 Lé mìawɛ yí mìdajinɔ mɔ mìanɔ lé mìle saɔ? Bu tamɛ kpɔ so nɔvinyɔnu cɛ kpɔwɛ nu. Étɔ sumɔsumɔ le Brooklyn Betɛli le exwe 1945 mɛ. Exwe ɖewo goduɔ, éɖe nɔviŋsu ɖeka ci yí le Betɛli yí wo koɖo ve sumɔ le nɔ na nɔ exwe sugbɔ. Vɔ, le exwe 1976 mɛɔ, asuɔ lé dɔ̀. Émɔ ci ye suye do jeshi mɔ ye ku gogoɔ, éna nukplamu nywi ɖewo ciwo yí akpedo ye nu le yi ku godu. Asuɔ nu ni mɔ: “Mìkpɔ jijɔ le alɔlele lɔ mɛ. Amɛ sugbɔ dekpɔ jijɔ ahan kpɔ o.” Vɔ égbedo ŋsɛn yi mɔ: “Daŋlɔbe enunywi ciwo mìwa vayi o, ele ahan gan, susu ŋgbeci wo ji nɔ eo. Nɔ hwenu lɔwo vayikɔɔ, vevisesewo aɖekpɔtɔ nɔ eo. Enu ci yí jɔ do eo ji ŋgbena nasekɔ vevi keke agbɔjɔ o. Kpɔ jijɔ mɔ mìwa dɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ yí kpɔ nyɔnawo. . . . Eŋwiɖoɖo enuwo nyi enunana so Mawu gbɔ nɔ mì.” Dekpɔɛ mɔ nukplamu cɛ nyɔ ba?

8. Lé mìwo nɔvinyɔnu lɔ kpɔ nyɔna so asuɔ nukplamu lɔ mɛ doɔ?

8 Mìwo nɔvinyɔnu lɔ wa do enyɔ lɔwo ji. Ésɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ keke na nɔ yi ku gbe ci eɖo exwe 92. Exwe ɖewo doŋkɔ nɔ yi kuɔ, énu mɔ: “Nɔ ŋbu tamɛ kpɔ so exwe 63 koɖo ŋɖe ci ŋwa le gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ mɛ nɔ Yehowa nuɔ, natɛnŋ anu mɔ ŋkpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ le agbemɛ.” Nyi yí taɖoɔ? Éɖe mɛ mɔ: “Enu ci yí na mìkpɔnɔ jijɔ le agbemɛ yí nyi mìwo nɔviwo habɔbɔ lɔ ci mɛ mìle koɖo emɔkpɔkpɔ mɔ, mìavanɔ koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le nyigban ci yí anyi paradiso ji, hwenu mìasɛnkɔ mìwo Watɔ Gangantɔ lɔ ci yí nyi Yehowa, Mawu adodwi kuɖeka kpaŋ lɔ sɔyi mavɔmavɔ.” * Éɖo kpɔwɛ nywi nɔ mì so lé mìasɔ susu ɖo esɔmɛ ji do!

ENYƆLELEDODƆMƐ

9. Sɔ koɖo 2 Ese Wema 19:18 ɖe, hwenu yí atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì koŋ mɔ mìasɔ nu ke mɛ ci yí wa nu koɖo mìɔ?

9 Hlɛn 2 Ese Wema 19:18. Nɔ mɛ ci yí wa nu koɖo mì nyi mìwo kpena xɔsetɔ, exlɔ vevi alo mìwo xomumɛtɔɔ, egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìasɔ ki. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu ɖeka tɔ fi yi kpena xɔsetɔ gbaagbali mɔ yɛfi eho le ye shi. Le yi goduɔ, nɔvinyɔnu ci yí tɔ fi yi kpena lɔ vaɖe kuku mɔ yewa afɛn, vɔ nɔvinyɔnu ci wotɔ fi kpɔtɔ le nyɔ lɔ do dɔmɛ. Èse le eoɖeki mɛ ahan kpɔa? Nɔ denyi nɔnɔmɛ cɛ han mɛ yí mìto can ɔ, mìwo domɛtɔ sugbɔtɔ tɛnŋ le nyɔ lɔ do dɔmɛ yí awa nɔ mì mɔ mìdatɛnŋ asɔ ke mɛ ci yí wa nu lɔ koɖo mì gbeɖe o.

10. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mɛɖe do dɔmɛzi nɔ mìɔ?

10 Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mɛɖe do dɔmɛzi nɔ mìɔ? Doŋkɔɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa kpɔkɔ enu ɖeshiaɖe. Enu ciwo mɛ mìtokɔ koɖo enumajɔmajɔ ciwo amɛwo wakɔ do mì nu le nyanya mɛ ni. (Ebre. 4:13) Nɔ mìkpekɔ fun ɔ, evenɔ nu. (Ezai 63:9) Éɖo gbe hɛnnɛ mɔ yeavaɖe vevisese ciwo yí to so enumajɔmajɔ ciwo wowa do mì nu mɛ.—Enyɔ. 21:3, 4.

11. Nɔ mìsɔ nu ke mɛbuwo ɖe, nyɔna ci mìkpɔnɔ le mɛɔ?

11 Mìagbeɖo ŋwi hɛnnɛ mɔ, nɔ mìsɔ nu ke amɛwoɔ, mìwoŋtɔwo akpɔ nyɔna so mɛ. Nyɔ cɛ yí nɔvinyɔnu ci wotɔ fi gbagbali vado jeshi. Le yiyimɛɔ, étɛnŋ vaɖu dɔmɛzi lɔ ji yí sɔ nyɔ lɔ ki. Édo jeshi mɔ nɔ mìsɔ nu ke mɛbuwoɔ, Yehowa can sɔ kenɔ mì. (Mt. 6:14) Énya mɔ enu ci ye kpena xɔsetɔ lɔ wa denyɔ o, gan yiŋtɔ cin mɔ yeasɔ ki. Ecɛ na mìwo nɔvinyɔnu lɔ kpɔkɔ jijɔ sɔwu yí tɛnŋ sɔ susu ɖo Yehowa sɛnsɛn ji.

EHWƐDODO AMƐÐEKI ÐOÐU

12. Nyi mìkpla so 1 Ӡan 3:19, 20 mɛɔ?

12 Hlɛn 1 Ӡan 3:19, 20. Mì pleŋ yí donɔ hwɛ mìwoɖeki hweɖewonu. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo donɔ hwɛ wowoɖekiwo nɔ enu ciwo wowa gbɔxwe vakpla nyɔnɔnwi lɔ. Nuvɔn ci mɛɖewo wa le ӡinӡindoshimɛ godu na wodonɔ hwɛ wowoɖekiwo. Mì pleŋ yí senɔ le mìwoɖekiwo mɛ ahan. (Rɔm. 3:23) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìjinɔ mɔ mìawa enu ci yí nyɔ. Vɔ “mìwo keŋkeŋ wanɔ afɛn le emɔ sugbɔtɔwo ji.” (Ӡaki 3:2; Rɔm. 7:21-23) Ci mìdejinɔ mɔ mìado hwɛ mìwoɖekiwo can ɔ, atɛnŋ awa enywi ɖewo nɔ mì. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ehwɛdodo amɛɖeki atɛnŋ ana mìatrɔ mìwo gbenɔnɔ, yí aɖui gligaan mɔ mìdagbewa nuvɔn lɔ ke o.—Ebre. 12:12, 13.

13. Nyi yí taɖo mìɖo anya wawa nɔ mìŋgbedonɔ hwɛ mìwoɖekiwo ɖoɖuɔ?

13 Ele ahan gan, mìtɛnŋ vadokɔ hwɛ mìwoɖekiwo ɖoɖu, yi gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìakpɔtɔ dokɔ hwɛ mìwoɖekiwo nɔ mìtrɔ jimɛ yí Yehowa sɔ enu ci mìwa sɔ ke mì can. Ehwɛdodo amɛɖeki ahan atɛnŋ adahɛn nu le amɛ nu. (Eha. 31:10; 38:3, 4) Lé ewɛ yí nyi ahan ɔ? Bu tamɛ kpɔ so nɔvinyɔnu ɖeka ci yí kpɔtɔ dokɔ hwɛ yiɖeki so nuvɔn ciwo ewa vayi nu. Énu mɔ: “Ŋkpɔɛ mɔ nɔ ŋwakɔ edɔ sɛnsinɖe le Yehowa sɛnsɛn mɛ can ɔ, gbali yɔ, ɖo taŋfuin ɖewaxu deli mɔ nakpɔ agbe o.” Mìwo sugbɔtɔ tɛnŋ senɔ le mìwoɖekiwo mɛ shigbe nɔvinyɔnu cɛ nɛ. Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìanya wawa nɔ mìŋgbedonɔ hwɛ mìwoɖekiwo ɖoɖu o. Enyɔ lɔ yí nyi mɔ, nɔ Yehowa sɔ nuvɔnwo ke mì, gan yí mìkpɔtɔ dokɔ hwɛ mìwoɖeki keke mi sinsin ɔ, ajɔ ji nɔ Satana sugbɔ!—Sɔ sɔ koɖo 2 Korɛntitɔwo 2:5-7, 11.

14. Lé mìawɛ anya mɔ mìwo nu deci kɔ nɔ Yehowaɔ?

14 Vɔ mìtɛnŋ nu le mìwoɖekiwo mɛ mɔ: ‘Lé nawɛ anya mɔ anyi nu decikɔ nɔ Yehowaɔ?’ Nɔ èbiɔnɔ eoɖeki se ahan ɔ, edasɛ mɔ Yehowa atɛnŋ asɔ ao nuvɔnwo ke eo. Exwe sugbɔ vayi ɔ, Jutakpɔxɔ nu mɔ: “Etɛnŋ jɔ mɔ mìatrɔ awakɔ afɛn ɖe gbɛmɛgbɛmɛ. Etɛnŋ nyi mɔ mìdeɖu gbɔjɔgbɔjɔ lɔ ji gbɔxwe yí tɔ Mawu sɛnsɛn o. . . . Vɔ ŋgbegbɔjɔ o. Ŋgbeso nyɔ lɔ mɔ yewa nuvɔn ci Yehowa datɛnŋ asɔ ke ye gbeɖe o. Susu cɛ yí Satana aji mɔ yɛ le ci eo shi. Ci èsekɔ vevi yí do dɔmɛzi do eoɖekiɔ, edasɛ mɔ denyi amɛdɔndɔn keke Yehowa dasɔ nuvɔn ke o. Eyi taɖo kpɔtɔ asɔ eoɖeki hwe yí aɖenɔ kuku nɔ Mawu mɔ yɛ le sɔ ye nuvɔnwo ke ye yí akpedo ye nu nɔ yeami nuvɔn lɔ wawa keŋ avo le yeɖeki mɛ. Xo nuxu ni shigbe lé evi xonɔ nuxu nɔ dalɔ nɔ ele cukaɖa mɛ nɛ. Nɔ èwa nuvɔn lɔ zenɛniɖe can ɔ, Yehowa alɔn akpedo eo nu, ɖo ŋshishikunamɛ ci wodeje nɔ yí le shi.” *

15-16. Lé mɛɖewo senɔ le wowoɖekiwo mɛ ci wovado jeshi mɔ yewo nu decikɔ nɔ Yehowaɔ?

15 Yehowa sɛntɔ sugbɔ kpɔ akɔnfafa ci wodo jeshi mɔ yewo nu decikɔ nɔ Yehowa o. Le kpɔwɛ mɛ, exwe ɖewo vayiɔ, nɔviŋsu ɖeka hlɛn nutɔxukpɔkpɔ ɖeka le nyɔta ciwo nyi “Bibla trɔkɔ agbenɔnɔ amɛwo tɔ” mɛ yí ewa dɔ do ji. Nɔvinyɔnu ci nu nyɔta lɔ xo nuxu so nu mɔ, enu ciwo yí jɔ do ye ji vayi le agbemɛ na yí egbɔnnɔnu nɔ ye mɔ yeakando ji mɔ Yehowa lɔn ye. Ci ewa ӡinӡindoshimɛ can ɔ, égbekpɔtɔ sekɔ le yiɖeki mɛ ahan na nɔ exwe sugbɔ. Vɔ, ci evabu tamɛ kpɔ so tafɛn lɔ nuɔ, ékando ji mɔ Yehowa lɔn ye. *

16 Lé nɔvinyɔnu lɔ nutɔxukpɔkpɔ kpedo nɔviŋsu lɔ nu doɔ? Éŋwlɛ mɔ: “Ci ŋnyi jajɛɔ, ŋkpɔnɔ mamaɖeɖe fotowo yí mimi gbɔnkɔnu nɔŋ. Vaan cɛyɛɔ, ŋgbekpɔɛ ke. Ŋbiɔ kpekpedonu so Kristotɔ hamɛmɛshinshinwo gbɔ yí wa ŋkɔyiyi keke ɖu anyi cukaɖa lɔ ji. Hamɛmɛshinshin lɔwo na ŋkando ji mɔ Mawu lɔnŋ yí sɔ nuvɔn lɔ keŋ. Vɔ hweɖewonuɔ, ŋgbekpɔɛ ni mɔ ŋdenyi ŋɖewanu o yí Yehowa datɛnŋ alɔnŋ hɛnnɛ o. Nɔvinyɔnu lɔ nutɔxukpɔkpɔ hlɛnhlɛn kpedo ŋnu sugbɔ. Ecɛyɛɔ, ŋvado jeshi mɔ, nɔ ŋbu mɔ Mawu datɛnŋ asɔ nuvɔn lɔ keŋ ɔ, nyɔ ci ŋnukɔ yí nyi mɔ Eviɛ vɔnsa lɔ denyi ŋɖe keke acɔn anyi nuvɔnwo o. Ŋso nyɔta lɔ ɖɛ yí hweɖekpokpuinu ci ŋsekɔ le nyɛɖeki mɛ mɔ Yehowa delɔnŋ ɔ, ŋsɔɛ yí hlinni keŋ bunɔ tamɛ kpɔ so nu.”

17. Lé apotru Pɔlu wɛ yí dedonɔ hwɛ yiɖeki ɖoɖuɔ?

17 Nutɔxukpɔkpɔ cɛ hanciwo ɖonɔ ŋwi apotru Pɔlu nɔ mì. Gbɔxwe avanyi Kristotɔɔ, éwa nuvɔn gangan sugbɔ. Pɔlu ɖonɔ ŋwi enu ciwo yí ewa, vɔ yi susu deci wo ji o. (1 Tim. 1:12-15) Ékpɔnɔ tafɛn lɔ shigbe enu ci Mawu ni nɛ. (Gal. 2:20) Eyi taɖo Pɔlu dedonɔ hwɛ yiɖeki ɖoɖu o, vɔ ésɔ susu ɖo enunywitɔ ci ana Yehowa ji.

SƆ SUSU ÐO XEXE YOYU LƆ JI!

Mína nɔ mìaɖui gligaan mɔ mìwo susu anɔ esɔmɛ ji (Kpɔ mamamɛ 18-19) *

18. Nyi mìkpla le nyɔta cɛ mɛɔ?

18 Ci mìkpɔ enu ciwo yí ana mìasɔ susu ɖo esɔ ci yí vayi ji ɖoɖu ɖe, nyi mìkpla so mɛɔ? (1) Eŋwiɖoɖo enunywiwo nyi shicu so Yehowa gbɔ; vɔ nɔ agbemɛ nyɔ nɔ mì do ɖe vayi can ɔ, agbe ci mìavanɔ le xexe yoyu lɔ mɛ anyɔ wu. (2) Mɛbuwo tɛnŋ wa nu koɖo mì, vɔ nɔ mìlɔn yí sɔ ke woɔ, mìatɛnŋ asɔ susu ɖo Yehowa sɛnsɛn ji. (3) Ehwɛdodo amɛɖeki ɖoɖu atɛnŋ ana mìdasɛn Yehowa koɖo jijɔ o. Eyi taɖo shigbe Pɔlu nɛɔ, mìɖo akando ji mɔ Yehowa sɔ nuvɔnwo ke mì.

19. Lé mìwɛ yí nya mɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ, mìdagbeɖonɔ ŋwi nyɔ ɖewo yí asenɔ veviɔ?

19 Mɔkpɔkpɔ le mì shi mɔ mìanɔ agbe tɛgbɛɛ. Yí le Mawu xexe yoyu lɔ mɛɔ, mìdagbeɖonɔ ŋwi nyɔ ɖewo yí asenɔ vevi o. Bibla nu so hwenu ŋnɔ nu mɔ: “Amɛwo da ɖoŋwi hwenu xoxwi o. Wo da ɖoŋwi enu hunnɔwo domɛtɔ ɖe o.” (Ezai 65:17) Bu nyɔ cɛ kpɔ: Mɛɖewo le mì mɛ sumɔ Yehowa keke shin, vɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ, mìatrɔ jajɛwo. (Job 33:25) Eyi taɖo mína nɔ mìaɖui gligaan mɔ mìdasɔ susu ɖo esɔ ci yí vayi ji o. Ewaɖeɔ, mìwo susu le nɔ xexe yoyu lɔ ji, nɔ mìawa ci ji mìkpe keŋ avanɔ nɔ!

EHAJIJI 142 Míalé Míaƒe Mɔkpɔkpɔa Me Ðe Asi Sesĩe

^ par. 5 Enyɔ mɔ mìaɖo ŋwi lé nuwo nɔ nɔ mì vayi. Vɔ mìdeji mɔ mìasɔ susu ɖo esɔ ci yí vayi ji keke aŋlɔbe enuvevitɔwo le kakacɛ mɛ alo enunywi ciwo yí avajɔ le esɔmɛ o. Nyɔta cɛ axo nuxu so enu amɛtɔn ciwo yí atɛnŋ ana mìasɔ susu ɖo esɔ ci yí vayi ji ɖoɖu. Mìakpɔ Bibla mɛ gɔnmɛɖose koɖo egbɛmɛ kpɔwɛ ciwo yí akpedo mì nu mìaɖu enu amɛtɔn lɔwo ji.

^ par. 8 Kpɔ Jutakpɔxɔ, 1er juillet 2004, kp. 23-29. (Ele Evegbe mɛ)

^ par. 14 Kpɔ Jutakpɔxɔ 15 février 1954, kp. 123.

^ par. 15 Kpɔ Jutakpɔxɔ 1er août 2011, kp. 20-21. (Ele Evegbe mɛ)

^ par. 58 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Jiji mɔ mìanɔ lé mìle sa, enyɔleledodɔmɛ, koɖo ehwɛdodo amɛɖeki ɖoɖu le shigbe agban kpɛnkpin ciwo mìdɔnkɔ nɛ, agban ciwo yí ana mìayi ŋkɔ le agbe mɔ lɔ ji aglo.

^ par. 65 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Nɔ mìtashi seselelanmɛ cɛ ciwo yí le shigbe agban kpɛnkpin nɛɔ, mìavo le mìwoɖeki mɛ, akpɔkɔ jijɔ yí ŋsɛn yoyu agbeɖo mì mɛ. Le yi goduɔ, mìasun ji akpɔ ŋkɔ.