1-2. Sar šaj te šuna o sovet taro Izreki 4:25? Vaker primer.

RAZMISLIN bašo akala trin primerija. Jekh pophuri phen razmislinela bašo šukar vremija keda sine terni. Iako o životo akana tano popharo, oj ponadari da kerela sa so šaj bašo Jehova (1. Kor. 15:58). Sekova dive oj zamislinela sar živinela zaedno ple familijaja hem ple amalencar ko raj. Jekh javer phen setinela pe kaj nekoj taro sobranie povredingja la, ama odlučingja te na ikerel holi bašo adava (Kol. 3:13). Jekh phral setinela pe ko greške so kergja len angleder, ama dela pestar sa te ačhovel verno e Jehovaske akana (Ps. 51:10).

² So isi len zaedničko akale trine hristijanen? Iako sarine ola setinena pe ko adava so ulo poangle, ola na razmislinena stalno bašo adala bukja. Namesto adava, ola dikhena „pravo angle“ ko adava so avela ki idnina. (Čitin Izreki 4:25.)

3. Soske valjani te dikha „pravo angle“ ki idnina?

³ Soske tano važno te dikha „pravo angle“ ki idnina? Keda nekoj stalno iranela pe palal, našti te džal pravo. Amen da našti celosno te služina e Jehovaske ako stalno mislinaja ko adava so sine poangle (Luka 9:62).

4. So ka dikha ki akaja statija?

⁴ Ki akaja statija ka dikha trin bukja so šaj te čhiven amen te živina ko adava so sine poangle. * Adala tane:  1) te žalina palo purane dive, 2) te ikera holi, 3) preterano te osetina amen kriva. Ka dikha sar o bibliska načelija šaj te pomožinen amenge te na koncentririna amen ko adava so sine poangle, nego te dikha adava soj tano angli amende (Fil. 3:13).

5. Sprema Propovednik 7:10, so na valjani te kera?

⁵ Čitin Propovednik 7:10. Akava stiho na vakerela kaj tano pogrešno te puča amen: „Soske o purane dive sine šukar?“ O šukar spomenija tane poklon taro Jehova. Namesto adava, ko stiho pišinela: „Ma vaker: ’Soske o purane dive sine pošukar taro avdisutne?‘“ Javere lafencar, opasno tano te sporedina amaro životo so sine amen poangle adalea soj akana, hem te mislina kaj akana tano pološno nego angleder.

6. Soske nane mudro stalno te mislina kaj amaro životo porano sine pošukar? Vaker primer.

⁶ Soske nane mudro stalno te mislina kaj amaro životo porano sine pošukar? Adaleske so adava šaj te kerel te setina amen samo ko šukar bukja, a te bistra o lošna. Na primer, razmislin bašo Izraelcija. Otkeda gele peske taro Egipet, ola sigate bistergje kobor sine lenge pharo adathe. Namesto adava, mislinena sine samo ki šuži hrana so sine len adari. Ola vakerena sine: „But šukar setinaja amen ko mačhe so haja sine bizo pare ko Egipet, hem ko krastavice, ko bostanja, ki praza, ki purum hem ki sir!“ (4. Moj. 11:5). Ama dali čače hana sine „bizo pare“? Na. O Izraelcija skupo platingje bašo adava. Ko adava vreme, ola sine but mučime sar robija ko Egipet (2. Moj. 1:13, 14; 3:6-9). Ama, pokasno bistergje sa adala muke. O Izraelcija žalinena sine palo purane dive namesto te mislinen ko šuže bukja so kergja lenge o Jehova otkeda iklile taro Egipet. E Jehovaske na svidžingja pe lengoro stavi (4. Moj. 11:10).

7. So pomožingja jekhe phenjake te na žalinel palo purane vremija?

⁷ Sar šaj te izbegina i zamka ki koja so pele o Izraelcija? Te dikha o primer jekhe  phenjakoro so ali te služinel ko Betel ko Bruklin ko 1945 berš. Nekobor berša pokasno, lelja pe jekhe phralea so sine ko isto Betel, hem služingje zaedno but berša. Ama, ko 1976 berš, lakoro rom nasvalilo. Keda sine svesno kaj ka merel, dengja la nesave šuže sovetija so ka pomožinen sine lake palo leskoro meribe. Ov vakergja lake: „Sine amen but šužo brako. But manuša na doživingje adava“. Ama, isto agjaar pottikningja la: „Ma živin ko adava so sine poangle — iako o spomenija ka ačhoven tuke. O vreme ka sasljarel tle rane. Ma ov previše obeshrabrimi hem tažno bašo bukja so slučingje pe tuke. Ov bahtali bašo šukar vremija so nakhlem džikote služingjem zaedno e Jehovaske. O spomenija tane poklon taro Devel“. Akava sine but šužo sovet!

8. Sar pomožingja amare phenjake o sovet taro lakoro rom?

⁸ Amari phen šungja o sovet ple romeskoro, hem verno služingja e Jehovaske džikote na muli ko 92 berš. Nekobor berša angleder te merel, oj vakergja: „Keda ka razmislinav bašo poviše taro 63 berša so nakhljum ki služba e Jehovaske, šaj te vakerav kaj čače sine man but bahtalo životo“. Soske? Oj objasninela: „Amen šaj te ovel amen bahtalo životo adaleske so siem delo taro jekh but šužo phralipe hem isi amen nadež te živina amare phralencar hem phenjencar ki rajsko phuv, agjaar so ka služina amare Bare Stvoriteleske, e jekhe čačutne Devleske, o Jehova, ki celi večnost“. * Šaj te sikljova but tari akaja phen koja so koncentriringja pe ko e Jehovaskere vetuvanja!

9. Sar so pišinela ki 3. Mojseeva 19:18, keda šaj te ovel but pharo te prostina nekaske?

⁹ Čitin 3. Mojseeva 19:18. But puti pharo amenge te prostina keda grešinela amenge amaro phral ili phen taro sobranie, paše amal ili nekoj tari familija. Na primer,  jekh phen sine pogrešno obvinimi tari jekh javer phen kaj čorgja latar pare. Pokasno i phen so obviningja la izviningja pe, ama i phen sine but razočarimi hem našti sine te bistrel adava so ulo. Dali tu da doživingjan nešto asavko? Čak iako na siem sine ki isto situacija, poviše džene amendar ikergje holi hem mislingje kaj nikogaš našti te prostinen okoleske so grešingja lenge.

10. So ka pomožinel amenge ako siem nekastar povredime?

¹⁰ So ka pomožinel amenge ako siem nekastar povredime? Prvo, ma bistre kaj o Jehova dikhela sa. Ov tano svesno bašo sa o bukja so slučinena pe amenge, sar soj i nepravda so trpinaja la (Evr. 4:13). Na osetinela pe šukar keda amen cidaja muke (Isa. 63:9). Osven adava, vetinela kaj jekh dive ka cidel sa o dukha so doživinaja len tari nepravda (Otk. 21:3, 4).

11. Soske tano bašo amaro šukaripe te na ikera holi?

¹¹ Isto agjaar, na mangaja te bistra kaj adava so na ikeraja holi tano bašo amaro šukaripe. Adava halili i phen so sine pogrešno obvinimi. Sar so nakhela sine o vreme, oj uspejngja te prostinel e javere phenjake. Halili kaj, keda prostinaja e javerenge, o Jehova prostinela amenge (Mat. 6:14). Oj džanlja kaj adava so kergja i javer phen sine pogrešno, ama na ikergja holi. Akava pomožingja amare phenjake te ovel pobahtali hem ponadari da te služinel e Jehovaske.

12. So sikljovaja taro 1. Jovanovo 3:19, 20?

¹² Čitin 1. Jovanovo 3:19, 20. Sekova jekh amendar ponekogaš osetinela pe krivo bašo nešto. Na primer, nekoj osetinela pe krivo bašo bukja so kergja len angleder te džanel o čačipe tari Biblija. Javera osetinena pe kriva bašo greške so kergje otkeda krstingje pe (Rim. 3:23). Džangjola pe, amen mangaja te postapina ispravno, ama „sarine amen but puti grešinaja“ (Jak. 3:2; Rim. 7:21-23). Iako keda osetinaja amen kriva nane amenge šukar, sepak adava šaj te ovel bašo amaro šukaripe. Soske? Adaleske so adava šaj te pottikninel amen te isprajna amen keda postapinaja pogrešno hem te ova odlučna te na kera palem o ista greške (Evr. 12:12, 13).

13. Soske na valjani te dozvolina ponadari da te osetina amen preterano kriva?

¹³ Ama, šaj te osetina amen preterano kriva, ili javere lafencar, ponadari da te mučinel amen o čuvstvo kaj siem kriva iako kaingjem amen hem o Jehova sikavgja kaj prostingja amenge. Adava šaj te ovel but opasno (Ps. 31:10; 38:3, 4). Soske? Razmislin baši jekh phen koja so ponadari da osetinela pe sine krivo bašo greške so kergja len poangle. Oj vakergja: „Mislingjum kaj na valjani te trudinav man but ki služba e Jehovaske soske šaj te na ovav spasimi“. But džene amendar šaj osetingje pe isto sar akaja phen. Adaleske but tano važno te pazina amen te na pera ki zamka te osetina amen preterano kriva. O Satana ka ovel but bahtalo ako čhinavaja te služina e Jehovaske, iako o Jehova više prostingja amenge! (Sporedin 2. Korinkjanite 2:5-7, 11.)

14. Sar šaj te ova sigurna kaj o Jehova na otkažinela pe amendar?

¹⁴ Sepak, šaj te puča amen: „Sar šaj te ovav sigurno kaj o Jehova na otkažingja pe mandar?“ Adava so pučea tut akava pučibe, sikavela kaj o Jehova šaj te prostinel tuke. Angleder but berša, ki Stražarsko kula pišinela sine: „Šaj but puti keraja i isto greška. Šaj adava te ovel jekh lošno  navika koja isi la hor koreno ki amende panda angleder te počmina te služina e Devleske... Ama, ma razočarin tut. Ma mislin kaj kergjan grevo kova so o Jehova nikogaš nane te prostinel le. O Satana mangela baš agjaar te razmisline. Adava so mučinea tut hem so žalinea baši isto greška so kerea la, sikavela kaj na sian lošno manuš hem kaj o Jehova šaj te prostinel tuke. Ponadari da ponizno hem iskreno molin tut e Jehovaske te prostinel tuke, te pomožinel tuke te ovel tut čisto sovest hem te del tut sila te na kere i isto greška. Ov slobodno te rode lestar pomoš sar jekh tikno čhavo so rodela ple dadestar pomoš keda isi le problemija. O Jehova velikodušno ka pomožinel tuke adaleske so ov tano šukar“.

15-16. Sar nesave osetingje pe keda halile kaj o Jehova na otkažingja pe lendar?

¹⁵ But sluge e Jehovaskere arakhle uteha keda halile kaj o Jehova na otkažingja pe lendar. Na primer, angleder nekobor berša, jekh phral sine ohrabrimo taro jekh iskustvo so iklilo ki rubrika „I Biblija meninela životija“. Ki akaja statija, jekh phen vakergja kaj adaleske so slučingje pe lake lošna bukja ko lakoro životo, sine lake pharo te verujnel kaj o Jehova šaj te mangel la. Agjaar osetinela pe sine but berša čak otkeda krstingja pe. Ama, otkeda hor razmislingja baši otkupnina, počmingja te dikhel pojaver ko bukja. *

¹⁶ Sar lakoro iskustvo pomožingja e phraleske? Ov pišingja: „Keda sium sine terno, sium sine zavisno tari pornografija, hem sine mange but pharo te čhinavav te kerav adava. Angleder nesavo vreme palem kergjum isto greška. Rodingjum pomoš taro starešine hem pohari uspejngjum te nakhavav akava problemi. O starešine pomožingje mange te ovel man doverba ko Jehova kaj mangela man hem mangela te prostinel mange. Sepak, ponekogaš osetinava man sine sar te phene na vredinava hem kaj našti o Jehova te mangel man. O iskustvo [akale phenjakoro] but pomožingja mange. Akana haljovava kaj, keda mislinava kaj o Jehova našti te prostinel mange, adava tano isto sar te phenav kaj i  žrtva leskere Čhaveskiri nane dovolno te šaj te učharel mle grevija. Ikalgjum mange akaja statija te šaj te čitinav la hem te razmislinav baši late sekogaš keda preterano osetinava man kaj na vredinava“.

17. So pomožingja e Pavleske te na perel ki zamka te osetinel pe preterano krivo?

¹⁷ Asavke primerija setinkerena amen ko apostol Pavle. Angleder te ovel hristijani, ov kergja nekobor seriozna greške. Iako na bistergja adava so kergja, o Pavle na mislinela sine stalno ko adava (1. Tim. 1:12-15). Ov dikhela sine ki otkupnina sar poklon so o Devel dengja lično leske (Gal. 2:20). Ko asavko način, o Pavle na pelo ki zamka te osetinel pe ponadari da krivo bašo sa so kergja, namesto adava koncentriringja pe te del e Jehovaske plo najšukar.

18. So siklilem tari akaja statija?

¹⁸ So siklilem tari akaja statija? 1) Te setina amen ko šuže bukja tano poklon taro Jehova. Ama, bizi razlika kobor sine amaro životo šužo angleder, o životo ko nevo sveto ka ovel panda pošužo. 2) Iako javera šaj te povredinen amen, keda odlučinaja te prostina lenge šaj radosno te služina e Jehovaske. 3) Ako osetinaja amen preterano kriva adava šaj te lel amari radost. Adaleske sar o Pavle, valjani te verujna kaj o Jehova prostingja amenge.

19. Kotar džanaja kaj ko nevo sveto nane te žalina bašo bukja so sine poangle?

¹⁹ Amen šaj te živina zasekogaš. Ko nevo sveto nane te žalina bašo bukja so sine angleder. Bašo adava vreme, i Biblija vakerela: „Ko adava so sine poangle, nane te setinen tumen“ (Isa. 65:17). Samo razmislin: Nesave amendar kola so beršencar služinena e Jehovaske hem phurile, ko nevo sveto ka oven palem terne (Jov 33:25). Adaleske, te ova odlučna te na živina ko adava so sine poangle. Namesto adava te koncentririna amen ko nevo sveto hem te kera sa so šaj te resa adari!