Na yabe̱ nde o mbu 1983. Ke̱ ne muna na ta ná be̱ne̱ ja la bwam, nde ponda na po̱ino̱ dom la mbu nde na botedino̱ senga ńolo ńe̱se̱ sese. Lambo ka mbu miba ombusa ponda, na wemno̱ idiba iwo̱, na si wusa pe̱ souse̱ ńolo. Na keki ná na souse̱ myende na ngińa ńe̱se̱, nde na si we̱li. Botea bo buńa, na si dango pe̱. Diboa lam di boli pe̱ ná na si koka pe̱. Nate̱na we̱nge̱, na dia nde ka son a muna.

Myo̱di to̱ mininga ombusa ponda ke̱ na nanga o bolongi na diboa nde Mboṅ a Yehova i po̱ino̱. Na ta nde be̱ na wutame̱ ke̱ be̱n ba bato ba po̱i o mboa, nde bo buńa nese̱le̱ ná nu muto a kwalisane̱ mba. Ponda a botedino̱ kwalea ońola Paradisi, na botedi nde o jo̱nge̱le̱ nje na tano̱ na senga ke̱ na be̱n mbu mitanu. O niponda, ńamuloloma mō̱ nu ta nu belabe̱ ná Jethro, nu ta nu ja o Suriname, a ta be̱ a pe̱pe̱le̱ mundi masu mo̱di te̱, a ta pe̱ okwa na sango am. Jethro a ta muyao jita na mba. Na ta na to̱ndo̱ mo̱ bwambi. Babambe̱ bam pe̱ ba ta ba kwalisane̱ mba jombwea ndongame̱n ya Mboṅ a Yehova yena i ta i tomba o mundi masu wan. Ponda Florence, mō̱ ńa ba bito ba po̱i pe̱pe̱le̱ mba, a baise̱no̱ mba nga na to̱ndi bata jokwa, nalabe̱ nde ná e.

Florence a timbi na mom’ao Justus, na babo̱ ba kumwa jokwa Bibe̱l na mba. Ponda ba so̱ṅtane̱no̱ ná na si bi langa, na babo̱ bokwe̱le̱ mba o bia langa. Ombusa ponda to̱ ininga, na ta na nilanga na mbame̱ne̱. Nde buńa bō̱, ba langwea mba ná ba lomabe̱ o wala bolea o Suriname. Moto to̱ mō̱ a si ta so̱ pe̱ o Oreala nu wusa walane̱ jokwa lam oboso. Nde muńe̱nge̱ me nde ná Yehova a si dimbedi mba.

Son a ponda ombusa nika, paonia ni belabe̱ ná Floyd e po̱i o Oreala, na mo̱ a dongame̱n mba ke̱ e o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Ponda a kwalisanno̱ mba jombwea jokwa la Bibe̱l, na yo̱i nde lo̱. Na mo̱ a baise̱ mba ná “we nde yo̱ ońola nje e?” Na mba na langwea mo̱ ná na mokwa kalati nisadi Nje Loba a Mabaise̱no̱ Biso̱ e? na botedi pe̱ jokwa kalati La connaissance qui mène à la vie éternelle. * Na tele̱ye̱ mo̱ ońola nje jokwa lam lembe̱no̱. Biso̱ na mo̱ di bo̱le̱ so̱ jokwa ni kalati, nde mo̱ pe̱ a timba wala bolea wuma  ipe̱pe̱. Na mba na ja pe̱te̱ esibe̱ mutombise̱ mba jokwa.

Nde o mbu 2004, Granville na Joshua bena ba ta nde paonia ya tobotobo ba lomabe̱ o Oreala. Ba so̱i nde mba ke̱ be o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Ponda ba baise̱no̱ mba nga na mapula jokwa Bibe̱l, na mba na yo̱ pe̱te̱ lo̱. Na kwalane̱ babo̱ ná di boteye jokwa kalati Connaissance o bebotedi. Na ta na pula je̱ne̱ nga ba me̱nde̱ jokwe̱le̱ mba mulemlem ma mambo mena bane̱ bokwe̱le̱no̱ mba. Granville a kwalane̱ mba ná ndongame̱n i mábotea o mundi. To̱ná na si tano̱ na mábusa o mbo’am ye dom la mbu, na ta na pula jukea. Granville a po̱i so̱ no̱ngo̱ mba na mo̱ a we̱le̱ mba o ebamban, a nime̱le̱ mba nate̱na o Ndabo a Janea.

Ombusa ponda, Granville ome̱le̱ mba ná na tilise̱ dina lam o Esukul’a Janea. Mo̱ na mba ná: “O titi ná o dangwa, nde we ná o to̱po̱. Buńa bō̱, o me̱nde̱ tombise̱ ekwal’a ntelele. Nik’e me̱nde̱ bolane̱.” Be byala bao bembe̱ mba be bola pe̱ mba mbaki.

Na botedi o te̱ dikalo na Granville. Nde ebamban e si wusa tomba o mangea mō̱ ma mundi ońolana ma ta bobe. Na kwalane̱ so̱ Granville ná a we̱le̱ mba o brue̱t nde a nime̱le̱. Ni mbad’a bola ńongwane̱ jita. Na mba na dubisabe̱ o Dibaba 2005. Son a ponda ombusa nika, bonasango ba longi mba ońola jombwea la kalati ya mwemba na belongisan ba Ndabo a Janea.

Nde o 2007, sango am a po̱ngi aksidan na bo̱lo̱, na mo̱ a wo̱. Mbia masu mu ta mu ńo̱sea. Granville a kane̱ na biso̱, a langea pe̱ biso̱ bepasi ba Bibe̱l be malo̱ke̱. Mbu miba ombusa nika, na ndutu nipe̱pe̱ e ko̱ye̱ biso̱; Granville pe̱ a po̱ngi aksidan na bo̱lo̱ na mo̱ a wo̱.

Mwemba masu musadi mu si ta pe̱ mu be̱ne̱ mutudu, di ta nde di mádiane̱ muboledi mō̱. Kwed’a Granville e sengise̱ biso̱ sese jita; a ta nde diko̱m la tiki. A ta ombwea mba o mbad’eyobo na o mbad’a mudī ponda ye̱se̱. Ndongame̱n ni bupe̱ ombusa kwed’ao, mba nde na ta nangame̱n lange̱ mongo o jokwa la Njongo a Betatedi. Na langi mongo maboso maba, na mba na botea jea mbembe, miso̱di mi ta nde mi sulea na na na. Nasumwe̱ so̱ nde o kwande̱ki.

Na botedi pe̱te̱ nde senga bwam ponda bonasango ba mwemba mupe̱pe̱ ba po̱ino̱ o sue̱le̱ biso̱ o Oreala. Mukanjo m’ebolo mu lom pe̱ Kojo, paonia ńa tobotobo. Na bo muńe̱nge̱ jita ponda ńango am na munańango am nusadi ba botedino̱ jokwa, na babo̱ ba dubisabe̱. O mbu 2015, na te̱se̱be̱ ka muboledi o mwemba. Ombusa nika, na mba na tombise̱ ekwal’am ya ntelele yaboso. Bo buńa, na ta muńe̱nge̱ nde nea pe̱ mbembe ońolana na ta no̱nge̱le̱ byala ba Granville: “Buńa bō̱, o me̱nde̱ tombise̱ ekwal’a ntelele. Nik’e me̱nde̱ bolane̱.”

O bekwali ba JW Elimb’a bedinge̱dinge̱, ne̱n bonasango bape̱pe̱ bena be o mulemlem ma bete̱medi ka mba. Nde to̱ na diboa labu, ba mabola mambo jita be pe̱ muńe̱nge̱. Mba pe̱ ne ná na benga bola mambo jita. Ńo̱ng’am ńa bola Yehova ngud’am ńe̱se̱ na diane̱no̱ e tute̱le̱ mba o be̱ paonia ńa pond’a mususu. Na mba na kusa lambo la bwam o Ńe̱te̱ki 2019! Na te̱se̱be̱ mutudu o mwemba masu mu be̱n 40 ma bate̱ dikalo.

Na matimbise̱le̱ bonasango na bonańango be̱se̱ bena boko na mba masoma, na bena bongwane̱ pe̱ mba o bolea Yehova. Omo̱ń a me̱se̱, na matimbise̱le̱ Yehova masoma ńena nu si dimbedi mba.