Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Ehipululo Liomuenyo

“Siovaa Kandimbilwe”

“Siovaa Kandimbilwe”

AME ndyikala ko Orealla pokalongo kamwe ko Amelika do Sul pakala vala ovanthu 2.000. Okalongo oko kakala vala akeke iya kuiwa vala no aviau, okuti hatyo, onombapolo.

Natyitwa mo 1983. Poututu ankho ndyili umwe nawa, mahi etyi natuukisa momanima 10, andyihimbika okuvela unene. Etyi pakala omanima evali, nakati vala ñgaa komuhuka pokupindukapo, olutu lwange aluho kalupikita. Andyihetekela okupikitisa ovikalo viange, aviho viankhia otyinkhonya-nkhonya. Okutuka opo, nahono haendaile vali. Ouvela wange tupu wampha okuehekulu. Nahono ndyikahi vala ngomona.

Okutuka apa nahimbika okuvela hityivili vali okutunda meumbo, ovanthu vamwe vevali Onombangi mba Siovaa aveya meumbo lietu. Ame muene, tyina ankho meumbo lietu muya ovanthu ndyiveholama, mahi onthiki oyo anahaholama, andyitehela etyi vamphopila. Tyina vati pokupopia ouye omupe, ame andyihinangela etyi neivile-ale poututu etyi ankho ndyina vala omanima etano. Pomuvo opo, ankho omunthu umwe omisionaliu utiwa o Jethro ukala ko Suriname, oe ankho uya me mepunda-umbo lietu like mohanyi, otyo alongesa tate Ombimbiliya. Jethro ankho undinga nawa. Ame ankho ndyimuhole unene. Tupu ankho tuenda na vavo yange komaliongiyo Onombangi ankho valingila keumbo lietu. Andyivasiko omukai umwe, umwe puvana veile meumbo lietu utiwa o Florence, amphulu okuti: “Wahanda okulongeswa Ombimbiliya?” Ame andyiti: Yoo nahanda.

Florence eya keumbo lietu nomulume wae utiwa Justus, avahimbika okundongesa Ombimbiliya, etyi vamona okuti hityivili okutanga, avandongesa. Pakala vala katutu, andyityivili okutanga. Nthiki imwe ovalinepi ovo avamphopila okuti vatumua okukaundapa ko Suriname. Ame pahe ankho petupu vali omunthu mandongesa! Mahi naina Siovaa ankho kandimbilwe. Otyipuka otyo tyihambukiswa unene.

Nthiki imwe omukokoli-ndyila umwe utiwa Floyd, ankho uli nokuivisa umbo na umbo potyilongo tyetu po Orealla, eya meumbo lietu. Etyi andongesa Ombimbiliya ame andyiyolo, amphulu okuti “oityi wayola?” ame andyiti, au natyike! Ame ankho ndyilongeswa-le Ombimbiliya, namana-le omukanda Oityi Huku Ahanda Kwonthwe? Iya tupu ankho nahimbika-le omukanda Conhecimento Que Conduz à Vida Eterna *, andyimupopila oityi nayekelapo okulongeswa. Atumanuhula okulilongesa omukanda Conhecimento Que Conduz à Vida Eterna. Mahi Floyd atumwa vali kotyilongo otyikuavo. Iya ndyikala vali tyihena omulongesi.

Mo 2004, ovakokoli-ndyila vavilapo vamwe vevali vatiwa o Granville na o Joshua, ankho vatumwa veye vaundape kuno ko Orealla. Etyi ankho vekahi nokuivisa umbo na umbo aveya meumbo lietu avambasi. Avamphulu ine nahanda okulongeswa Ombimbiliya. Ame andyiyolo ñgo vali, amphulu oityi nayolela, andyivepopila okuti ndyi kahi-ale nokulongeswa Ombimbiliya iya nahimbika okulongeswa momukanda Conhecimento Que Conduz à Vida Eterna. Nahanda umwe mundongese, mahi ankho mundongesa ovipuka omulongesi wange wotete ankho ekahi nokundongesa. Granville ankhongo komaliongiyo. Mahi tunde apa natuukisa omanima ekwii ame hityivili vali okuenda. Granville amphake kotyipundi tyomalola anthuala aloo Kondyuo Yomaliongiyo.

Nthiki imwe, Granville amphopila opo ndyilihonekese Mosikola Yovilinga vya Huku. Amphopila okuti: “Ove kutyivili vala okuenda, mahi utyivila okupopia. Nthiki imwe molingi elongomona liounyingi, motale vala.” Onondaka ombo ambunkhuatesa-ko unene.

Andyihimbika okuivisa na Granville. Mahi ono ndyila mbumwe ankho mbapenga kambutavela okuenda notyipundi tyomalola. Ngotyo andyipopila Granville opo anthyinde kotyikangulu. Ngatyo umwe tulinga iya atyinkhuatesako. Mohanyi ya Abril yo 2005, andyimbatisalwa. Pakala vala katutu, ovakuatate avandongesa okuundapa komikanda no okuundapa ko nomakina mbokuhikisa Mondyuo Yomaliongiyo.

Mo 2007 tate aviluka nombapolo ahahupu. Otyipuka otyo atyituihama unene mombunga yetu. Etyi Granville eya okututala, etulingilako elikuambelo etupameka unene Nombimbiliya. Mahi apalambe vala omanima evali Granville nae aviluka nombapolo nae anyimi. Atyituihama unene!

Ewaneno lietu ankho etutu vala, pahe ankho mutupu vali nii omukulu weuaneno, ankho muna vala omukuatesiko wovakulu vewaneno wike. Ononkhia mbae mbetuihamene unene. Ankho tumuhole unene. Granville wankhuatesako unene, kankhuatesileko vala moupanga wange na Siovaa, mahi tupu ankho undingilako ovipuka ovikuavo. Wanyima mosimana ame ankho mandyitange Omutala Womulavi. Etyi nati pokutanga, natanga vala ñgaa ono palagrafu onombali andyihimbika okulila, andyilili unene anehetyivili vali okutualako, andyitundu-ko ko tilimbuna.

Nakala vala nawa etyi kueya ovakuatate vamwe vatunda kewaneno ekuavo veya okutukuatesa-ko. Tupu Ombetele aitumu mewaneno lietu omukuatate umwe utiwa Kojo, ankho omukokoli-ndyila wavilapo. Otyipuka tyimwe tyanthyambukiswa unene, me nondenge yange avahimbika okulilongesa Ombimbiliya, avambatisalwa. Konyima mu Março yo 2015 andyikala omukuatesiko wovakulu vewaneno. Pakala vala katutu andyilingi Elongomona liange lyo tete. Monthiki nalinga elongomona liange, andyihambukwa unene atee umwe andyitokesa ononkhuka, andyihinangela etyi Granville amphopilile okuti: “Nthiki imwe molingi elongomona liounyingi, motale vala.”

Nelilongesila unene ku vakuetu vapopiwa mo JW Broadcasting® vena ovitateka ngo viange. Mahi vamwe namphila vena ovitateka, vakuatesako vakuavo iya otyo tyivepa ehambu. Andyimono okuti na ame ndyipondola okulinga ngotyo. Otyipuka ndyihanda unene okuundapa vali unene movilinga vya Siovaa, ngotyo andyikala omukokoli-ndyila. Mohanyi ya Setembro yo 2019 andyipewa otyilinga tyimwe tyanthyambukiswa unene, nakala omukulu womewaneno. Ewaneno lietu lina omaivisi 40.

Ndyipandula unene aveho vokuandongesile, vankhuatesako, vandongesa Ombimbiliya. Vankhuatesako okuumbila Siovaa. Tupu Ndyipandula unene Siovaa wahandimbilwe.

^ pal. 8 Omikanda ovio ankho vilingwa no Nombangi mba Jeova. Mahi pehepano kauna vali nokulingwa.