Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

HLOGOTABA YA GO TŠHUTIWA 49

Tshepo—Ya Gore go Nyoko ba le Tsogo!

Tshepo—Ya Gore go Nyoko ba le Tsogo!

“Ke tshepela ga Modimo . . .gore go nyoko ba le tsogo.”—MEBER. 24:15.

KOŠA 151 O Nyoko Yahlamela

GO FO LEKISIWA *

1-2. Ke tshepo yifeng ya go jabodisa yo malata ya Jehova ma nang nayo?

GO BA le tshepo ke selo sa mayemo ya gedimo ka matla. Batho ba bangwana tshepo yo ba nang nayo ke go bona ba na le mošadho wa gore wo phomelele, ba gudise bana ba gore ba phidiye gabutši kela ba hlakarele mo ba lwala. A re kamake gore le rune Makreste re nabela dilo tsa mošaga wonone. Mara re na le tshepo ya go phala tsotsone kgole, tshepo ya go phela go ya go yye le ya gore mašaga ya rune ya ma kgwileng ma boye ma phele fote.

2 Pawulo wa lepostola o yitseri: “Ke tshepela ga Modimo . . . gore go nyoko tsusiwa batho ba gore ba lukiye le ba go sa loka.” (Meber. 24:15) Pawulo a yi yene wa mathomo wa go bolabola ka taba ya tsogo. Le mopatriyareka Jobo o yye a bolabola ka yona. Ke mo a sa kamake gore Modimo o nyoko mo gopola ke mokane a mo tsosa gore a phele fote.—Jobo 14:7-10, 12-15.

3. Ke ntaba re re Makorente wa Mathomo tema 15 yi ka re gelepa?

3 “Tsogo ya bo ba kgwileng” ke “fandhiši,” kela ‘selo sa mathomo so se tšhutisiwang sa gore Makreste maa se tshepa.’ (Maheb. 6:1, 2) Taba yo Pawulo a bolabodiyeng ka matla ka yona ya tsogo yi ga Makorente wa Mathomo tema 15. Tso a di ngwadiyeng di ka fo ba di tiyisiye Makreste ya dinako tsa mapostola. Nnete ke gore le rune tema yone yi ka re tiyisa ya boya ya tiyisa tshepo yo re nang nayo.

4. King so se makang gore re tshepe gore mašaga ya rune ya re ma nyakang ka matla ma nyoko tsusiwa?

4 Go tsusiwa ga Jeso ke selo so se makang gore re tshepe gore mašaga ya rune ya gore re ma nyaka ka matla ma nyoko tsusiwa. Tsotsone ke tse dingwana tsa “ditaba tsa go bafala” tso Pawulo a yyeng a di sabalatsa ga Makorente. (1 Makor. 15:1, 2) Gabutšibutši, o yitseri mo nkare go na le Mokreste ye a sa tshepeng taba ya tsogo, go fo tshwana le mo a se na tumelo. (1 Makor. 15:17) Go tshepa gore Jeso o yye a tsusiwa, ke mong tšhiko ya gore Makreste ma nape ma tshepa taba ya tsogo.

5-6. Mantsu ya ma leng ga Makorente wa Mathomo 15:3, 4 ma ra gore king ho ga rune?

5 Ga tso Pawulo a di bolabodiyeng ku botala ka taba ya tsogo, o yye a šihlela dilo kararo ya tsona. Ke tsowa (1) “Kreste o yye a re kgwela.” (2) O yye a “bolokiwa.” (3) O “yye a tsusiwa ka letšatši la kararo ka mokgo Mangwalo ma hlayyeng.”—Bala 1 Makorente 15:3, 4.

6 Likgu la Jeso, go bolokiwa gage le go tsusiwa gage di ra gore king ho ga rune? Seporofeto sa Jesaya se hlayye botala gore Mesiya o nyoko “tlusiwa ga naga ya bo ba phelang” ke mokane a “bolokiwa le ba dipelo tse di phifadu.” Mara ke mo go nyoko makega se sengwana. Jesaya o tokegele ka gore Mesiya o nyoko rwalela “batho ba go tlala senyama” sa bona. Jeso o yye a neyela ka lephelo lage go le sehlabelo. (Jes. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Mrm. 5:8) Byalo likgu la Jeso, go bolokiwa gage le go tsusiwa gage ke tsona tso di napang di maka gore re tshepe taba ya gore re nyoko lokologa ga senyama le likgu tso di re gomeleng, re boye re jabolele go ba le mašaga ya rune ya gore re ma nyaka ka matla mo ma šele ma tsusiwwe.

BA GO TLALA BA DI BONNE

7-8. King so se gelepang Makreste gore ma sa kamake taba ya gore Jeso o yye a tsusiwa?

7 Gore re thogo tshepa taba ya gore go nyoko ba le tsogo di nyaka re sa kamake gore Jeso o yye a tsusiwa. King so se makang gore re nape re tshepa gore Jehova o yye a tsosa Jeso?

8 Ke mo go na le ba go tlala ba gore ba di bonne gore Jeso o yye a tsusiwa. (1 Makor. 15:5-7) Motho wa mathomo ye Pawulo a bolabodiyeng ka yene wa gore o di bonne ke Petro wa lepostola (Kheyifase). Mogoba wa mapostola le wona wo hlayye gore Petro o yye a bona Jeso wa gore o yye a tsusiwa. (Luk. 24:33, 34) Go tokegela gana hone, le “lesome le mabedi” ya mapostola ma yye ma bona Jeso ka nthago ga mo a šele a tsusiwwe. Ke mokane Kreste “o yye a nyarela ga magageru ya go teya ka ku ga 500 ka nako ka yyoši,” di ka makega gore ke nakwela ma gahlanne ma jabodiye ku Galeliya ka mokgo Matewu 28:16-20 yi hlayyeng. Fote Jeso o yye a ‘nyarela le ga bhute wage ye ba reng ke Jakobo’ wa gore o yye a thomisa ka go sa dumele gore Jeso ke Mesiya. (Joh. 7:5) Mara ka nthago ga mo Jakobo a di bonne gore Jeso o tsusiwwe o yye napa a tshepa. Sa go napa se ro jabodisa ke gore gana hala ga bo 55 C.E. mo Pawulo a ngwala lengwalo lowa, bo ba di bonneng gore Jeso o tsusiwwe ke mo ba kene ba sa phela, tsa gore mo nkare go na le wa gore aa tshepe taba yone a ka butsisa bona.

9. Ke ntaba Mebereko 9:3-5, yi re go na le tsa go tlala tso Pawulo a ka šupetsang ka tsona gore nnete Jeso o yye a tsusiwa?

9 Ka nthagonyana, Jeso o yye a nyarela ga Pawulo. (1 Makor. 15:8) Mo Pawulo (Sawulo) a kwa lentsu la Jeso wa gore o yye a tsusiwa ke mo a tshwere tsela ya go ya Damasekhase fote o yye a ba le mmono ka Jeso a le legedimong. (Bala Mebereko 9:3-5.) Tso di yyeng dya makegela Pawulo di napa di šupetsa gabutši gore taba ya gore Jeso o yye a tsusiwa a yi setori.—Meber. 26:12-15.

10. Go sa kamake ga Pawulo taba ya gore Jeso o yye a tsusiwa go yye gwa mo tšhofa gore a make ying?

10 Ba bangwana ke mo ba nyoko napa ba di tshepa ka matla tso Pawulo a di hlayang ka taba la gore o yye a hlorisa Makreste. Ka nthago ga mo Pawulo a di bonne gore nnete Jeso o yye a tsusiwa, o yye a garagara ka matla gore a botse ba bangwana nnete yone. O yye a tiyisela go teyiwa go baba, go fošediwa jele le go robegela ke sekepe a kene a sabalatsa taba ya gore Jeso o yye a kgwa a boya a phela fote. (1 Makor. 15:9-11; 2 Makor. 11:23-27) Pawulo ke mo a sa kamake gore Jeso o yye a tsusiwa bakgung la gore ke mo a tikemisele go kgwela so a se dumelang. Ayitsano tsotsone a di make gore le wene o sa kamake taba ya gore Jeso o yye a tsusiwa bakgung? Fote tsotsone a di nape di tiyisa tumelo yago ga taba ya tsogo?

GO LUKISA KA MOKGO BATHO BA TSEYANG TSOGO KA GONA

11. Ke ntaba Makorente ya mangwana ma yye ma tseya taba ya tsogo ka mokgwa wa gore a yi wona?

11 Ba bangwana toropong ya Korente ku Gerika ke mo ba tseya tsogo ka mokgwa wa gore a yi wona, ba boya ba ro hlaya gore “a go na tsogo ya bo ba kgwileng.” Ke ntaba? (1 Makor. 15:12) Bo ba go tšhutisa dilo tsa go tikhandela ku Athene ga toropo ye nngwana ya Gerika, ba yye ba tshega taba ya gore Jeso o yye a tsusiwa. Di ka makega gore tsotsone di yye dya hlupa le ba bangwana ku Korente. (Meber. 17:18, 31, 32) Ba bangwana di ka makega gore tsogo ne ba yi tseya go se ya mannete, ba tseya gore motho wa go sinya o tshwana le gore o “kgwile” mara mo go ba Mokreste go tshwana le gore o “tsusiwwe.” Le mo mabaka ya bona ma bonala nkare maa kwala mara mo ba phiga taba ya tsogo di ra gore a ba na tumelo. Mo nkare Modimo a sanka a tsosa Jeso, di ra gore go lepolla nke go si šiyo fote re sa tshwarediwa ga tso re di sinnyeng. Byalo bo ba gore ba phiga taba ya tsogo ba ko di kweng.—1 Makor. 15:13-19; Maheb. 9:12, 14.

12. Petro wa Mathomo 3:18, 22, yi re tsogo ya Jeso yi fapana kaye le ya ba bangwana ba gore ba yye ba tsusiwa?

12 Pawulo ne a yi tšiba gabutši nnete ya gore “Kreste [o yye] a tsusiwa bakgung.” Tsogo yone yi phala tse dingwana ka taba la gore bo ba yyeng ba tsusiwa ba yye ba boya ba kgwa fote. Pawulo o yitseri Jeso ke yene “seyengwa sa mathomo ga bo ba yyeng ba yetsela boroko bya likgu.” Jeso ke mo go le wa mathomo ka mokgo mang? Ke yene wa mathomo wa go tsusiwa go le motho wa moya fote ke yene wa mathomo ga batho ka mokana ga bona wa gore o yye a ya legedimong.—1 Makor. 15:20; Meber. 26:23; bala 1 Petro 3:18, 22.

BO “BA NYOKO TSUSIWANG”

13. Pawulo o yye a re Adamo le Jeso ba fapana byang?

13 Di kgonega byang gore motho ka wweši a phonise dimiliyoni tsa batho? Pawulo o yye a yi fetola gabutši putsiso yone. O hlatolliye ka tso Adamo a di leyeleng batho le tso Kreste a nyoko di makelang batho. Mo Pawulo a bolabola ka taba ya Adamo o yitseri: “Likgu le kenne ka motho ka wwoši.” Mo Adamo a sinya aa bolayisa yene a ntoši o bolayisiye le bana bage ka mokana ga bona. Le lekgono lowa di sa re boyela ka taba la go sa theetsele gage. Mara ka taba la gore Modimo o yye a tsosa Morwayi wage tsotsone di nyoko re yimulla ra šala re yitseri ekgu! “Le tsogo ya bo ba kgwileng yi nyoko makega ka motho ka wwoši,” yene Jeso. “Batho ka mokana ga bona baa kgwa ka taba la Adamo” fote Pawulo o hlayye gore “batho ka mokana ga bona ba nyoko phela ka taba la Kreste.”—1 Makor. 15:21, 22.

14. Ayitsano Adamo o nyoko tsusiwa? Hlatolla.

14 Pawulo ke mo a ra gore king mo a re “batho ka mokana ga bona baa kgwa ka taba la Adamo”? Pawulo ke mo a naganne ka bana ba Adamo ba gore o ba tluletsiye senyama le go sa felegelela fote baa kgwa ka taba la tsotsone. (Mrm. 5:12) Adamo aa badiwi ga bo “ba nyoko tsusiwang.” Sehlabelo sa Kreste a se mmerekele ka selo ka taba la gore ke mo a felegelele fote o ro di nyaka go sa theetsele Modimo. Tso di makegeleng Adamo di nyoko fo tshwana le tso di nyoko tlelang bo “Morwayi wa motho” a ko ba yahlulang go le “dipudi” ke mokane, ‘ba nyoko tlusiwa gwa napa go fela ka bona.’—Mat. 25:31-33, 46; Maheb. 5:9.

Jeso ke yene a tsusiwweng la mathomo ga batho ba go tlala, gore a ye phela legedimong (Lebelela direle 15-16) *

15. Ke bomang ba bangwana ga batho “ka mokana” ga bona bo “ba nyoko tsusiwang”?

15 O sa lebale gore Pawulo o yitseri “ka taba la Kreste ka mokana ga bona ba nyoko tsusiwa.” (1 Makor. 15:22) Lengwalo lo Pawulo a le ngwadiyeng ke mo a le ngwalela Makreste ya ku Korente ya gore ma tlotsiwwe fote ma nyoko tsusediwa go ye phela legedimong. Lune Makreste ya gore ‘le gadimisiwwe ka taba la gore le mamarelanne le Kreste Jeso, le hlawolegiye.’ Fote Pawulo o hlayye gore le ‘bo ba gore ba yetsele boroko bya likgu ba mamarelanne le Kreste.’ (1 Makor. 1:2; 15:18; 2 Makor. 5:17) Ga lengwalo le lengwana Pawulo o ngwadiye gore “mo re mamarelanne le [Jeso] ka likgu lage” re nyoko “mamarelana naye le mo a tsusiwa.” (Mrm. 6:3-5) Jeso o yye a tsusiwa go le motho wa moya ke mokane a ya legedimong. Sosone go nyoko ba maphomela ya gabutši ga ka mokana ga bona bo ‘ba mamarelanneng le Kreste,’ go leng Makreste ka mokana ga wona ya gore ma tlotsiwwe ka moya wa go hlawolega.

16. Anthe Pawulo ke mo a ra gore king mo a re Jeso ke “seyengwa sa mathomo”?

16 Pawulo o hlayye gore Kreste ke yene ye a yyeng a tsusiwa go le “seyengwa sa mathomo ga bo ba yetseleng boroko bya likgu.” O sa lebale gore ba bangwana go tshwana le Lazaro ba yye ba tsusiwa ke mokane ba phela ho lefaseng mara Jeso ke mo go le yene wa mathomo wa go tsusiwa go le motho wa moya ke mokane a kraya lephelo la go ya go yye ku legedimong. Jeso a ka tshwanisiwa le diyengwa tsa mathomo tsa gore Maisrayele ke mo ma di neyela ga Modimo. Fote mo Pawulo a šinya a re Jeso ke “seyengwa sa mathomo” ke mo a rela gore go sa nyoko ba le ba bangwana ba gore ba nyoko tsusediwa go ye phela legedimong. Mapostola le ba bangwana ba gore ba “mamarelanne le Kreste” ba nyoko šala Jeso nthago. Mo nako yi kene yi ya, le bona ba nyoko tsusiwa gore ba ye phela legedimong go fo tshwana le Jeso.

17. Bo ba gore ba “mamarelanne le Kreste” ba nyoko kraya patela ya bona ya go ye phela legedimong leng?

17 Nakwela Pawulo a ngwalela Makorente lengwalo, tsogo ya go tsogela legedimong ya bo ba gore ba “mamarelanne le Kreste” ke mo yi soko bane yi makega. Mara, Pawulo ke mo a šupetsa ga tso di sa tlang ku mahlong mo a re: “Ye mongwana le ye mongwana o sepela ka letheto: Kreste ke seyengwa sa mathomo, ka nthago ke bo go leng ba Kreste ka dinako tsa mo a šele a segele.(1 Makor. 15:23; 1 Mathes. 4:15, 16) Gana byalo re phela ga dinako tso go bolabodiwweng ka tsona tsa go ‘segela’ ga Kreste. Nnete ke gore mapostola le Makreste ya mangwana ya gore ma tlotsiwwe fote ma šele ma kgwile, ne di nyaka ma lete go šinye go segele Kreste gore ma thogo kraya patela ya wona ya go ye phela legedimong, ke mokane ma “mamarelane le [Jeso] ka taba la gore ma tsusiwwe go tshwana naye.”

RE NA LE TSHEPO!

18. (a) Ke ntaba re fetsa ka gore go nyoko ba le tsogo ye nngwana fote? (b) Makorente wa Mathomo 15:24-26, yi re king tso di nyoko makegang ku legedimong?

18 Byalo go nyoko makega ying ka Makreste ya go tshepega ya gore a ma na tshepo ya go ye phela legedimong le Kreste? Le wona ma na le tshepo ya gore ma nyoko tsusiwa. Baebele yi re Pawulo le ba bangwana ba gore ba ya legedimong ba nyoko “tsusiwa la mathomo ga bo ba kgwileng.” (Mafil. 3:11) Ayitsano sosone a se rele gore go nyoko ba le tsogo ye nngwana? Tsotsone di napa di kwana ka matla le tso Jobo a hlayyeng gore di nyoko mo makegela ku mahlong. (Jobo 14:15) “Bo go leng ba Kreste ka dinako tsa mo a šele a segele” ba nyoko ba ba le ku legedimong ba na le Jeso mo a fetsa ka bo ba go lawola ba mmušo le ka mokana ga bona bo ba nang le matšhika ya go lawola. Le mong “lenaba la mafelelo lo ba reng ke likgu,” go nyoko fela ka lona. A re kamake le ka gonyana gore bo ba tsusediwang legedimong, ba ka sa sa bona likgu. Byalo go nyoko makega ying ka bo ba bangwana?—Bala 1 Makorente 15:24-26.

19. Bo ba nang le tshepo ya go phela ho lefaseng king so ba yemeleng go se bona?

19 Bo ba nang le tshepo ya go phela ho lefaseng king so ba yemeleng go se bona? Pawulo wa lepostola o yitseri: “Ke na le tshepo . . . ya gore go nyoko tsoga ba go loka le ba go sa loka.” (Meber. 24:15) Nnete ke gore wa go sa loka a ka sa kene legedimong, byalo di fo ba lekgwaying gore mantsu yane ma rela tsogo yo yi nyoko makegang ho lefaseng.

Go ba le tshepo ga taba ya tsogo, go ka maka gore re kwe nkare tso di nyoko makegang ku mahlong nke di šele di segele (Lebelela serele 20) *

20. Tshepo yo o nang nayo ka tsogo yi tiyisa king?

20 A re kamake gore “go nyoko ba le tsogo”! Bo ba nyoko bang ba tsusiwe ba nyoko jabolela go phela go ya go yye ho lefaseng. Le wene taba yone o sa yi kamake. Tshepo yone yi ka go kgomoletsa, ka matlamatla mo o nagana ka mašaga yago ya o ma nyakang ka matla ya gore ma šele ma kgwile. Ma nyoko tsusiwa ka nako ya mo Kreste le ba bangwana “ba lawola go le dikgoši . . . sekete sa mengwaga.” (Kut. 20:6) Le wene o sa kamake gore le mo o ka kgwa Jeso a soko bane a thomisa go lawola ka nako ya sekete sa mengwaga, o nyoko tsusiwa. “Tshepo yowa yi ka sa make gore re tšebe.” (Mrm. 5:5) Yi nyoko go hlohletsela gore o nape o tiyelela ka matla fote o ye mahlong o kene o berekela Modimo o jabodiye. Hlogotaba ya go latela yi nyoko re šupetsa gore go na le tsa go tlala tso re ka di tšhutang ga Makorente wa Mathomo tema 15.

KOŠA 147 Re Tshepisiwwe Lephelo la go ya go Yye

^ ser. 5 Makorente wa Mathomo tema 15 yi bolabola ka matla ka taba ya tsogo. Ke ntaba re yi tseyela gedimo taba yone fote ke ntaba re sa kamake gore Jeso o yye a tsusiwa? Hlogotaba yowa yi nyoko fetola diputsiso tsone le tse dingwana tsa gore di bolabola ka tsogo.

^ ser. 56 HLATOLLO YA SETHOMBHE: Jeso ke yene wa mathomo wa go ya legedimong. (Meber. 1:9) O nyoko šala nthago ke malata yage ya mangwana ya go tshwana le Tomase, Jakobo, Lidiya, Johane, Mariya le Pawulo.

^ ser. 58 HLATOLLO YA SETHOMBHE: Mogageru o hlokofalele ke mosadi wage ye a mo nyakang ka matla wa gore ba berekele Jehova nako ya go lefa ba le ka babedi. O tshepa taba ya gore mosadi wage o nyoko tsusiwa, fote o ya mahlong a kene a berekela Jehova a tshepegiye.