Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 49

O voskresenie — sigurno nadež!

O voskresenie — sigurno nadež!

Isi man nadež... kaj o Devel ka voskresninel okolen soj pravedna hem okolen so nane pravedna (DELA 24:15)

GILI 151 O Jehova ka vikinel len

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. Savi šuži nadež isi e Jehovaskere slugen?

BUT tano važno te ovel amen nadež ko nešto. Nesave manuša nadinena pe te ovel len uspešno brako, lengere čhave te bajroven saste ili ola te sasljoven taro nesavo nasvalipe. Amen da šaj nadinaja amen ko ista bukja. Ama, amen nadinaja amen ko nešto panda pošužo — kaj ka živina večno hem kaj amare mangle so mule palem ka šaj te živinen.

2 O apostol Pavle vakergja: „Isi man nadež... kaj o Devel ka voskresninel okolen soj pravedna hem okolen so nane pravedna“ (Dela 24:15). O Pavle na sine edinstveno so kergja lafi baši nadež ko voskresenie. E Devleskoro verno sluga o Jov isto agjaar kergja lafi bašo adava. Ov sine sigurno kaj o Devel ka setinel pe ki leste hem palem ka vazdel le ko životo (Jov 14:7-10, 12-15).

3. Sar šaj te pomožinel amenge o 1. Korinkjanite 15 poglavje?

3 O voskresenie e mulengoro tano jekh „osnovno sikljojbe“ koleste so verujnena o hristijanja (Evr. 6:1, 2). O Pavle podetalno kergja lafi bašo voskresenie ko 1. Korinkjanite, 15 poglavje. Adava so pišingja sigurno ohrabringja e hristijanen ko adava vreme. Bizi razlika kobor vreme verujnea ko voskresenie, akava poglavje ka ohrabrinel tut hem ka bajrarel tli nadež kaj o voskresenie sigurno ka ovel.

4. Soske šaj te ova sigurna kaj amare mangle ka oven voskresnime?

4 O voskresenie e Isuseskoro dela amen garancija kaj ako nekoj taro amare mangle merela, ka voskresninel. O voskresenie e Isuseskoro sine delo taro „šukar haberi“ so objavingja le o Pavle e hristijanenge taro Korint (1. Kor. 15:1, 2). Ustvari, ov vakergja kaj ako jekh hristijani na verujnela ko adava voskresenie, tegani džabe isi le vera (1. Kor. 15:17). Ako verujnaja ko e Isuseskoro voskresenie tegani šaj te verujna kaj javera da ka oven voskresnime.

5-6. So značinena amenge o lafija taro 1. Korinkjanite 15:3, 4?

5 Keda o Pavle pišingja bašo voskresenie, ov spomningja trin čačipa. Adala tane: 1) „O Hristos mulo bašo amare grevija“. 2) Ov „sine parumo“. 3) „Voskresningja ko trito dive sar so pišinela ko Pismija“. (Čitin 1. Korinkjanite 15:3, 4.)

6 So značinela amenge e Isuseskoro meribe, parujbe hem o voskresenie? O proroko Isaija angleder vakergja kaj o Mesija ka ovel „cidimo taro dživde“ hem kaj „o grobo leskoro ka ovel maškar o lošna“. Ama panda nešto valjani sine te slučinel pe. O Isaija isto agjaar vakergja kaj o Mesija ka lel „o grevija bute manušengere“. O Isus kergja akava adalea so dengja plo životo sar otkupnina (Isa. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Rim. 5:8). Agjaar e Isuseskoro meribe, parujbe hem o voskresenie tane amenge garancija kaj ka ova oslobodime taro grevo hem taro meribe hem kaj ka ova palem zaedno amare manglencar so mule.

DOKAZIJA TARO BUT SVEDOKIJA

7-8. So pomožinela e hristijanenge te verujnen kaj o Isus voskresningja?

7 Sar so vakergjem angleder, amari nadež ko voskresenie tani povrzimi e Isuseskere voskresnibaja. Adaleske, te šaj te verujna kaj ka ovel voskresenie, prvo mora te verujna kaj o Isus voskresningja. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova voskresningja e Isuse?

8 Sine but džene so dikhle e Isuse palo leskoro voskresenie, hem ola vakergje bašo adava e javerenge (1. Kor. 15:5-7). O prvo svedoko so spomningja le o Pavle sine o Petar (Kifa). Isto agjaar, jekh grupa učenikija vakergja kaj o Petar dikhlja e Isuse palo leskoro voskresenie (Luka 24:33, 34). Osven adava, o dešuduj apostolija da, dikhle e Isuse otkeda voskresningja. Palo adava o Isus pojavingja pe poviše taro 500 dženenge so sine zaedno ko jekh sostanok ki Galileja sar soj spomnimo ko Matej 28:16-20. O Isus isto agjaar najverojatno pojavingja pe ple phraleske, e Jakoveske, kova so porano na verujnela sine kaj o Isus tano o Mesija (Jovan 7:5). Otkeda dikhlja kaj o Isus voskresningja, o Jakov uveringja pe. Interesno kaj, ko 55 berš a.e. keda o Pavle pišingja akava pismo, but džene so dikhle e Isuse palo leskoro voskresenie sine panda dživde, hem sekoj so sumninela pe sine kaj o Isus voskresningja šaj sine lencar te kerel lafi.

9. Sar so čitinaja ko Dela 9:3-5, sar o Pavle sine svedoko kaj o Isus voskresningja?

9 Pokasno, o Isus pojavingja pe lično e Pavleske (1. Kor. 15:8). O Pavle (Savle) džala sine ko Damask keda šungja o glaso e Isuseskoro kova so više sine voskresnimo hem dikhlja le ki vizija sar tano ko nebo. (Čitin Dela 9:3-5.) Adava so slučingja pe e Pavleske tano panda jekh dokaz kaj o Isus čače voskresningja (Dela 26:12-15).

10. So sine spremno te kerel o Pavle adaleske so sine sigurno kaj o Isus voskresningja?

10 E Pavleskoro svedoštvo sine posebno značajno soske ov jekh vreme progoninela sine e hristijanen. Otkeda uveringja pe kaj o Isus voskresningja, o Pavle but trudingja pe e javeren da te uverinel ko akava čačipe. Ov trpingja maribe, zatvor hem brodolom džikote propovedinela sine o čačipe kaj o Isus uštilo taro mule hem kaj sine dživdo (1. Kor. 15:9-11; 2. Kor. 11:23-27). O Pavle sine doborom sigurno kaj o Isus voskresningja, so sine spremno te merel adaleske so propovedinela sine bašo adava ko so verujnela. Adava so but hristijanja taro prvo veko sine svedokija kaj o Isus voskresningja sigurno pomožinela amenge da te verujna kaj adava čače ulo. Zarem akava na bajrarela poviše tli vera ko voskresenie?

O PAVLE ISPRAJNELA O POGREŠNA VERUVANJA

11. Soske šaj nesave hristijanja taro Korint dikhena sine pogrešno ko voskresenie?

11 Nesave hristijanja ki grčko diz Korint na dikhena sine ko ispravno način ko voskresenie. Nesave čak vakergje kaj „nane voskresenie e mulenge“. Soske? (1. Kor. 15:12). O filozofija ki javer grčko diz, ki Atina, asana sine baši ideja kaj o Isus voskresningja. Asavko razmislibe šaj vlijajngja upro nesave manuša ko Korint, pa čak upro nesave ko hristijansko sobranie (Dela 17:18, 31, 32). Javera mislinena sine kaj o voskresenie na sine doslovno. Namesto adava, ola mislinena sine kaj okola soj tane grešnikija tane sar te phene „mule“, a okola manuša so ovena hristijanja vakerela pe sine lenge kaj tane „dživde“ adaleske soj tane prostime lengere grevija. Bizi razlika koja tani i pričina, keda nekoj na verujnela ko e Isuseskoro voskresenie tegani leskiri vera tani džabe. Ako o Devel na voskresningja e Isuse, nane sine te važinel i otkupnina hem nane sine te oven prostime o grevija. Adaleske, adala so na verujnena sine ko voskresenie na sine len čačutni nadež (1. Kor. 15:13-19; Evr. 9:12, 14).

12. Sar o 1. Petrovo 3:18, 22 pomožinela amenge te haljova kaj e Isuseskoro voskresenie sine pojaver taro javera voskresenija so sine poangle?

12 O Pavle lično džanlja kaj „o Hristos voskresningja taro mule“. Akava voskresenie sine pošukar taro voskresenija so sine poangle, adaleske so adala manuša so sine voskresnime, palem mule. O Pavle vakergja kaj o Isus sine „o prvo taro adala so mule“. Ki koja smisla o Isus sine o prvo? Ov sine o prvo so voskresningja sar duhovno suštestvo hem sine o prvo manuš so voskresningja te džal ko nebo. (1. Kor. 15:20; Dela 26:23; čitin 1. Petrovo 3:18, 22.)

ADALA SO PALEM „KA OVEN DŽIVDE“

13. Koja razlika kergja o Pavle maškar o Adam hem o Isus?

13 Sar šaj o meribe jekhe manušeskoro te anel životo bute dženenge? O Pavle dela logično odgovor ko akava pučibe. Ov objasninela i razlika maškar adava so ulo e manušenge adaleske so o Adam na sine poslušno hem so šaj te dobina adaleske so o Isus dengja pe sar žrtva. Bašo Adam o Pavle pišingja: „O meribe alo preku jekh manuš“. Keda o Adam grešingja, ov angja meribe peske hem sa e manušenge. Amen panda osetinaja o lošna posledice tari leskiri neposlušnost. Ama, adaleske so o Jehova voskresningja ple Čhave, o mule ka šaj palem te živinen! Isto agjaar „o voskresenie da e mulengoro avela preku jekh manuš“, o Isus. O Pavle vakergja: „Soske, sar preku o Adam sarine so merena, agjaar preku o Isus sarine ka oven dživde“ (1. Kor. 15:21, 22).

14. Dali o Adam ka ovel voskresnimo? Objasnin.

14 Ki kaste mislingja o Pavle keda vakergja kaj preku o Adam sarine merena? O Pavle mislingja ko sa o manuša so nasledingje o grevo hem i nesovršenost taro Adam, hem adaleske merena (Rim. 5:12). O Adam nane te ovel maškar adala so palem „ka oven dživde“. E Adameske na važinela e Isuseskiri otkupno žrtva, soske o Adam sine sovršeno manuš so odlučingja te na šunel e Jehova. Adava so ulo e Adameske — „večno meribe“ — ka ovel adalenge da so „o manušikano Čhavo“ ka osudinel len sar „buznja“ (Mat. 25:31-33, 46; Evr. 5:9).

O Isus sine o prvo taro but džene so valjani sine te oven voskresnime te živinen ko nebo (Dikh ko pasusija 15-16) *

15. Koj tane vklučime ko „sarineso palem „ka oven dživde“?

15 Dikh kaj o Pavle vakergja kaj „preku o Isus sarine ka oven dživde“ (1. Kor. 15:22). O pismo so pišingja le o Pavle sine dži ko pomazime hristijanja ko Korint, so ka voskresninen sine te živinen ko nebo. Adala hristijanja sine „birime taro Devel te oven ko jekhipe e Hristos Isusea, vikime te oven sveta“. Isto agjaar, o Pavle spomningja „okolen so mule ko jekhipe e Hristosea“ (1. Kor. 1:2; 15:18; 2. Kor. 5:17). Ko jekh javer pismo, o Pavle pišingja kaj okola soj tane „ko jekhipe [e Isusea] ko leskoro meribe“ ka oven „ko jekhipe lea ko voskresenie slično sar leskoro“ (Rim. 6:3-5). O Isus voskresningja sar duhovno ličnost hem gelo ko nebo. Agjaar ka ovel sa okolencar soj tane „ko jekhipe e Hristosea“, a adala tane sa o pomazime hristijanja.

16. So mislingja o Pavle keda vakergja kaj o Isus tano „o prvo“?

16 O Pavle pišingja kaj o Hristos sine voskresnimo sar „o prvo taro adala so mule“. Ma bistre kaj javera, sar soj o Lazar, sine voskresnime te živinen ki Phuv. Ama, o Isus sine o prvo so sine voskresnimo taro mule sar duhovno ličnost hem dobingja večno životo. Ov šaj te sporedinel pe sar o prva plodija tari žetva so o Izraelcija dena sine sar žrtva e Devleske. Osven adava, adalea so o Isus tano „o prvo“, o Pavle manglja te vakerel kaj javera da manuša palo Isus ka voskresninen te živinen ko nebo. O apostolija hem o javera soj tane „ko jekhipe e Hristosea“ ka oven voskresnime te živinen ko nebo sar o Isus.

17. Keda ka voskresninen ko nebo okola soj tane ko jekhipe e Isusea?

17 Keda o Pavle pišingja e Korinkjanenge, o voskresenie ko nebo okolenge soj „ko jekhipe e Hristosea“ panda na počmingja. Namesto adava, o Pavle otkrinela kaj adava ka ispolninel pe ki idnina. Ov vakergja: „Sekoj ko plo redo: O Hristos sar prvo, a palo adava adala so pripadinena e Hristoseske džikote trajnela leskiri prisutnost“ (1. Kor. 15:23; 1. Sol. 4:15, 16). Avdive amen živinaja ki adaja prorokujmi „prisutnost“ e Hristoseskiri. O apostolija hem o javera pomazime hristijanja kola so mule mora sine te adžikeren dži e Hristoseskiri prisutnost te šaj te dobinen i nebesno nagrada hem te oven ko „jekhipe [e Isusea] ko voskresenie slično sar leskoro“.

ISI TUT SIGURNO NADEŽ!

18. a) Soske šaj te vakera kaj ka ovel panda jekh voskresenie palo adava soj ko nebo? b) Sprema 1. Korinkjanite 15:24-26, so ka slučinel pe ko nebo?

18 So ka ovel sa e verna hristijanencar so nane len nadež te živinen ko nebo e Hristosea? Len da isi len nadež ko voskresenie. I Biblija vakerela kaj o Pavle hem o javera kola so džana ko nebo tane okola so isi len delo ko prvo voskresenie (Otk. 20:6). Akava sikavela kaj ka ovel panda jekh voskresenie. Adava tano ko sklad adalea ko so verujnela sine o Jov (Jov 14:15). „Adala so pripadinena e Hristoseske džikote trajnela leskiri prisutnost“ ka oven ko nebo e Isusea keda ka uništinel sa o vlade hem sarinen so isi len avtoriteti hem mokj. Čak „o posledno dušmani, o meribe“ ka ovel uništimo. Sigurno, sarine okola so ka voskresninen ko nebo nikogaš nane te meren. Ama, so ka ovel okolencar so nane len nadež te živinen ko nebo? (Čitin 1. Korinkjanite 15:24-26.)

19. So šaj te očekujnen adala so isi len nadež te živinen ki Phuv?

19 So šaj te očekujnen adala so isi len nadež te živinen ki Phuv? Olen šaj te ovel len nadež temelimi ko adava so vakergja o Pavle: „Hem isi man nadež... kaj o Devel ka voskresninel okolen soj pravedna hem okolen so nane pravedna“ (Dela 24:15). Džangjola pe kaj nijekh nepravedno manuš našti te džal ko nebo, adaleske akala lafija sikavena kaj ki idnina ka ovel voskresenie ki Phuv.

Ako verujnaja ko voskresenie, ka šaj te nadina amen ki bahtali idnina (Dikh ko pasus 20) *

20. Sar akaja statija kergja pozorali tli nadež ko voskresenie?

20 Sigurno ka ovel voskresenie! Adala so ka voskresninen ki Phuv ka ovel len nadež te živinen večno. Šaj te ovel tut doverba kaj akava vetuvanje ka ispolninel pe. Akaja nadež šaj te del tut uteha keda razmislinea bašo tle mangle so mule. Ola šaj te oven voskresnime džikote o Hristos hem o javera ka vladinen „sar carija... 1.000 berša“ (Otk. 20:6). Tute da šaj te ovel tut nadež kaj ako muljan angleder te počminel akava vreme, ka voskresnine. Akaja „nadež nane te razočarinel amen“ (Rim. 5:5). Akaja nadež ka ikerel tut te ačhove zoralo hem ka kerel tut pobahtalo džikote služinea e Jehovaske. Ki sledno statija ka dikha so šaj panda te sikljova taro 1. Korinkjanite 15 poglavje.

GILI 147 Ka ovel večno životo

^ pas. 5 Ko 15 poglavje taro 1. Korinkjanite glavno kerela pe lafi bašo voskresenie. Soske akava biblisko sikajbe tano važno amenge, hem soske šaj te verujna kaj o Isus voskresningja? Akaja statija ka del odgovor bašo akala hem javera važna pučiba bašo voskresenie.

^ pas. 56 OBJASNIMI SLIKA: O Isus sine o prvo so gelo ko nebo (Dela 1:9). Nesave taro leskere učenikija soj tane lea ko nebo tane o Toma, o Jakov, i Lidija, o Jovan, i Marija hem o Pavle.

^ pas. 58 OBJASNIMI SLIKA: Jekhe phraleskiri romni muli kolaja so služingja e Jehovaske but berša. Ov verujnela kaj oj ka voskresninel hem palem zaedno ka služinen verno e Jehovaske.