1., 2. Kakšno čudovito upanje imamo Jehovovi služabniki?

UPANJE je zelo pomembno. Nekateri ljudje upajo, da bodo imeli srečen zakon, vzgojili zdrave otroke ali premagali hudo bolezen. Tudi kristjani morda hrepenimo po istih stvareh. Toda upanje, ki je za nas najdragocenejše, zajema veliko več, in sicer našo večno prihodnost ter prihodnost za naše ljubljene, ki so umrli.

² Apostol Pavel je rekel: »Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apd. 24:15) Pavel ni bil prvi, ki je govoril o upanju na vstajenje. O tem je govoril tudi očak Job. Bil je prepričan, da se ga bo Bog spomnil in ga obudil. (Job 14:7–10, 12–15)

3. Zakaj lahko 15. poglavje Prvega pisma Korinčanom koristi tudi nam?

³ »Vstajenje mrtvih« je del »temelja« oziroma »osnovni nauk« vseh krščanskih verovanj. (Heb. 6:1, 2) Pavlova razprava o vstajenju je zapisana v 15. poglavju Prvega pisma Korinčanom. To, kar je napisal, je prav gotovo spodbudilo kristjane v prvem stoletju. Ne glede na to, kako dolgo že verjamemo v vstajenje, lahko to poglavje spodbudi tudi nas in okrepi naše upanje.

4. Zakaj smo lahko prepričani, da bodo naši ljubljeni, ki so umrli, obujeni?

⁴ Vstajenje Jezusa Kristusa nam zagotavlja, da bodo naši ljubljeni, ki so umrli, imeli vstajenje. Jezusovo vstajenje je bilo del »dobre novice«, ki jo je Pavel oznanil Korinčanom. (1. Kor. 15:1, 2) Rekel je, da je njihova vera nekoristna, če ne verjamejo v vstajenje. (1. Kor. 15:17) Vera  v Jezusovo vstajenje je bistvena za naše upanje.

5., 6. Kaj besede iz 1. Korinčanom 15:3, 4 pomenijo za nas?

⁵ Pavel je na začetku svoje razprave o vstajenju omenil tri dejstva: 1. »Da je Kristus umrl za naše grehe.« 2. »Da je bil pokopan.« 3. »Da je bil tretji dan obujen, kot piše v Svetih spisih.« (Beri 1. Korinčanom 15:3, 4.)

⁶ Kaj Jezusova smrt, pokop in vstajenje pomenijo za nas? Prerok Izaija je glede Mesija napovedal, da bo »odrezan [...] iz dežele živih« in da »bo njegov grob med hudobneži«. Vendar naj bi se zgodilo še nekaj. Izaija je napovedal, da bo Mesija »nosil grehe mnogih«. Jezus je to naredil, ko je dal svoje življenje v odkupnino. (Iza. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Rim. 5:8) Tako so Jezusova smrt, pokop in vstajenje trden temelj za upanje, da bomo osvobojeni greha in smrti ter da bomo ponovno videli naše ljubljene, ki so umrli.

7., 8. Kaj je pomagalo kristjanom, da so bili prepričani, da je Jezus vstal od mrtvih?

⁷ Naše upanje na vstajenje je povezano z Jezusovim vstajenjem, zato moramo biti prepričani, da je bil Jezus obujen. Zakaj lahko verjamemo, da je Jehova obudil Jezusa?

⁸ Mnogi očividci so pričali, da je Jezus bil obujen. (1. Kor. 15:5–7) Pavel je med njimi prvega omenil apostola Petra (Kefa). Tudi učenci so potrdili, da je Peter videl obujenega Jezusa. (Luk. 24:33, 34) Pavel je rekel, da so tudi »dvanajsteri« oziroma apostoli videli Jezusa za tem, ko je vstal od mrtvih. Nato se je Kristus »prikazal več kot petsto bratom naenkrat«, morda ob veselem dogodku v Galileji, ki je omenjen v Mateju 28:16–20. Jezus se je tudi »prikazal Jakobu«. To je bil verjetno Jezusov polbrat, ki pred tem ni verjel, da je Jezus Mesija. (Jan. 7:5) Jakob je za tem, ko je videl obujenega Jezusa, začel vanj verovati. Zanimivo je, da so bili okoli leta 55 n. št., ko je Pavel napisal to pismo, mnogi očividci še živi. Zato se je lahko vsak, ki je dvomil, pogovoril z zanesljivimi pričami, ki so še živele.

9. Kako je Pavlova izkušnja še dodaten dokaz, da je Jezus bil obujen, kot to piše v Apostolskih delih 9:3–5?

⁹ Kasneje se je Jezus prikazal tudi Pavlu. (1. Kor. 15:8) Pavel (Savel) je bil na poti v Damask, ko je slišal glas obujenega Jezusa in ga videl v nebeški slavi. (Beri Apostolska dela 9:3–5.) Pavlova izkušnja je bila še en dokaz, da Jezusovo vstajenje ni mit. (Apd. 26:12–15)

10. K čemu je Pavla spodbudilo prepričanje, da je Jezus vstal od mrtvih?

¹⁰ Pavlovo pričevanje je bilo za nekatere še posebej pomembno, saj je Pavel nekoč preganjal kristjane. Ko se je prepričal, da je Jezus vstal od mrtvih, se je zelo trudil drugim pomagati, da spoznajo to resnico. Med oznanjevanjem resnice o tem, da je Jezus umrl in bil obujen, je večkrat doživel brodolom, bil pretepen in zaprt. (1. Kor. 15:9–11; 2. Kor. 11:23–27) Pavel je bil tako prepričan, da je Jezus vstal od mrtvih, da je bil pripravljen umreti, ko je branil svoje verovanje. Ali te pričevanja teh prvih kristjanov ne prepričajo, da je Jezus vstal od mrtvih? Ali ti to ne okrepi vere v vstajenje?

11. Zakaj so nekateri kristjani v Korintu morda imeli napačne zamisli glede vstajenja?

¹¹ V grškem mestu Korint so nekateri imeli napačne zamisli glede vstajenja in so celo trdili, »da vstajenja mrtvih ni«. Zakaj? (1. Kor. 15:12) V drugem grškem mestu, Atenah, so se filozofi posmehovali zamisli, da je Jezus bil obujen. Takšno razmišljanje je morda vplivalo na nekatere kristjane v Korintu. (Apd. 17:18, 31, 32) Drugi so morda na vstajenje gledali kot na simbolično, in sicer da je posameznik bil nekoč »mrtev« v grehih, vendar je »oživel« kot kristjan. Ne glede na to, zakaj so zanikali vstajenje, je to pomenilo, da je bila njihova vera prazna. Če Bog ni obudil Jezusa, potem odkupnina ni bila plačana in jim grehi niso bili odpuščeni. Zato tisti, ki so zavrnili vstajenje, niso imeli pravega upanja. (1. Kor. 15:13–19; Heb. 9:12, 14)

12. V čem je bilo Jezusovo vstajenje drugačno od preteklih glede na to, kar piše v 1. Petrovem 3:18, 22?

¹² Pavel je sam spoznal, »da je bil Kristus obujen od mrtvih«. To vstajenje je bilo večje od vstajenja tistih, ki so bili v preteklosti obujeni v življenje na zemlji in so morali znova umreti. Pavel je rekel, da je bil Jezus »prvina tistih, ki so zaspali v smrt«. V kakšnem smislu je bil Jezus prvi? Bil je prvi, ki je bil obujen kot duhovno bitje, in prvi človek, ki je bil obujen v življenje v nebesih. (1. Kor. 15:20; Apd. 26:23; beri 1. Petrovo 3:18, 22.)

13. Kakšno razliko je Pavel poudaril med Adamom in Jezusom?

¹³ Kako lahko smrt enega človeka prinese življenje milijonom? Pavel je na to logično odgovoril. Poudaril je razliko med tem, kar je Adam nakopal človeštvu, in tem, kar je omogočil Kristus. Pavel je glede Adama napisal, da je »smrt prišla po človeku«. Ko je Adam grešil, je sebi in svojim potomcem nakopal smrt. Zaradi te neposlušnosti še vedno čutimo posledice. Toda ker je Bog obudil svojega Sina, je pred nami svetla prihodnost. »Po človeku«, Jezusu, je »tudi vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli,« je razpravljal Pavel. (1. Kor. 15:21, 22)

14. Ali bo Adam obujen? Pojasni.

¹⁴ Kaj je Pavel mislil s tem, ko je rekel, da »v Adamu vsi umirajo«? Pavel je imel v mislih Adamove potomce, ki so podedovali greh in nepopolnost in zato umirajo. (Rim. 5:12) Adam ni med tistimi, ki bodo oživeli. Kristusova odkupnina ne pokrije njegovih grehov, saj je bil popoln človek, ki je bil namerno neposlušen Bogu. To, kar se je zgodilo z Adamom, se bo zgodilo tudi s tistimi, ki jih bo »Sin človekov« obsodil kot »kozle« in bodo šli »v večno iztrebljenje«. (Mat. 25:31–33, 46; Heb. 5:9)

15. Kdo spada med »vse«, ki bodo oživeli?

¹⁵ Bodimo pozorni na to, da je Pavel rekel, da bodo »v Kristusu vsi oživeli«. (1. Kor. 15:22) Pavel je svoje pismo napisal maziljenim kristjanom v Korintu, ki so upali, da bodo obujeni v nebesa. Ti kristjani so »bili v zedinjenosti s Kristusom Jezusom posvečeni, poklicani za svete«. Pavel je omenil tiste, »ki so v zedinjenosti s Kristusom pozaspali v smrt«. (1. Kor. 1:2; 15:18; 2. Kor. 5:17) V še enem navdihnjenem pismu je Pavel  napisal, da bodo tisti, ki so z Jezusom »zedinjeni v smrti, podobni njegovi«, »z njim zedinjeni tudi v vstajenju, podobnem njegovemu«. (Rim. 6:3–5) Jezus je bil obujen kot duhovno bitje in je šel v nebesa. Enako bo tudi z vsemi, ki so »v zedinjenosti s Kristusom«, oziroma z vsemi maziljenimi kristjani.

16. Kaj je Pavel mislil s tem, ko je za Jezusa rekel, da je »prvina«?

¹⁶ Pavel je napisal, da je bil Kristus obujen kot »prvina tistih, ki so zaspali v smrt«. Spomnimo se, da so drugi, kot na primer Lazar, bili obujeni v življenje na zemlji. Toda Jezus je bil prvi, ki je bil obujen kot duhovno bitje in je prejel večno življenje. Primerjamo ga lahko s prvino žetve, ki so jo Izraelci darovali Bogu. Pavel s tem, ko za Jezusa pravi, da je »prvina«, tudi pokaže, da bodo za njim še drugi obujeni v nebeško življenje. Apostoli in drugi »v zedinjenosti s Kristusom« bodo tako kot Jezus obujeni v življenje v nebesih.

17. Kdaj naj bi tisti, ki so »v zedinjenosti s Kristusom«, prejeli nebeško nagrado?

¹⁷ Ko je Pavel pisal Korinčanom, se vstajenje v nebeško življenje za tiste, ki so »v zedinjenosti s Kristusom«, še ni začelo. Pavel je očitno nakazal, da se bo to zgodilo v prihodnosti: »Vsak po svojem redu: prvina Kristus, potem, med njegovo navzočnostjo, pa še tisti, ki mu pripadajo.« (1. Kor. 15:23; 1. Tes. 4:15, 16) Danes živimo v času Kristusove »navzočnosti«, ki je bila napovedana. Apostoli in drugi maziljeni kristjani, ki so umrli, so morali čakati do Kristusove navzočnosti, da bi prejeli nebeško nagrado in bili z Jezusom »zedinjeni tudi v vstajenju, podobnem njegovemu«.

18. a) Zakaj smo prepričani, da bo vstajenju v nebesa sledilo še eno vstajenje? b) Kaj se bo glede na to, kar piše v 1. Korinčanom 15:24–26, zgodilo v nebesih?

¹⁸ Kako pa je z vsemi zvestimi kristjani, ki nimajo upanja na nebeško življenje s Kristusom? Tudi oni upajo na vstajenje. V Svetem pismu piše, da so Pavel in drugi, ki gredo v nebesa, deležni »zgodnejšega vstajenja od mrtvih«. (Fil. 3:11) To pomeni, da bo temu sledilo še eno vstajenje. To je v skladu s tem, kar je Job rekel glede svoje prihodnosti. (Job  14:15) Tisti, ki pripadajo Kristusu, bodo v nebesih z njim, ko bo uničil vse vladavine, oblast in moč. »Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.« Vsi, ki so obujeni v nebesa, ne bodo nikoli umrli. Kaj pa se bo zgodilo z drugimi? (Beri 1. Korinčanom 15:24–26.)

19. Kaj lahko pričakujejo tisti, ki upajo na življenje na zemlji?

¹⁹ Kaj lahko pričakujejo tisti, ki upajo na življenje na zemlji? Njihovo upanje lahko temelji na Pavlovih besedah: »Svoje upanje opiram na Boga, da bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apd. 24:15) Očitno je, da noben nepravičen posameznik ne more priti v nebesa, zato te besede nakazujejo, da bo v prihodnosti vstajenje na zemlji.

20. Kako se ti je okrepilo upanje na vstajenje?

²⁰ Brez dvoma »bo vstajenje«! Tisti, ki bodo obujeni v življenje na zemlji, bodo lahko živeli večno. Tej obljubi lahko zaupaš. To upanje ti lahko da tolažbo, ko razmišljaš o svojih ljubljenih, ki so umrli. Lahko bodo obujeni, ko bodo Kristus in drugi »kraljevali [...] tisoč let«. (Raz. 20:6) Tudi ti lahko imaš trdno upanje, da boš obujen, če bi umrl, preden se začne Kristusova tisočletna vlada. To »upanje [...] ne razočara«. (Rim. 5:5) Daje nam moč, da z veseljem služimo Bogu. Vendar se lahko iz 15. poglavja Prvega pisma Korinčanom še veliko naučimo, kot bomo to videli v naslednjem članku.