1-2. Ka ishimaverenkeghen i doon tsung i nyi mbacivir Yehova ve lu a mi?

KA SEA lu a kwagh u se lu veren ishima keghen yô, ishimaverenkeghen la i wase se kpishi. Ishimaverenkeghen i ior mbagenev yô, ka i lu u ivese ve ma i doo sha er vea mar mbayev mba lun gbang gbang shi vea yese ve yô. Mbagen di ka ve veren ashe ve keghen shighe u vea mough ma bouange u ve gbe yô. Se Mbakristu kpa alaghga ashighe agen se lu veren ishima keghen ambaakaa la. Kpa kwagh u se lu veren ishima keghen jighilii yô, gema hemba akaa la. Se mba veren ishima u va lun uma gbem sha won shin tar shi nengen a ior asev mba a nder ve shin ku la.

² Apostoli Paulu yange kaa ér: “M ngu a ishimaverenkeghen mer, Aôndo ngu va nderen mbaperapera man mbaperapera ga kpaa shin ku.” (Aer. 24:15) Paulu lu or u hiihii u ôron kwagh u mnder u shin ku ga. Tertamen Yobu kpa yange ôr. Yange lu a vangertiôr ér Aôndo a umbur un, nahan una nder un una hide a lu uma.—Yobu 14:7-10, 12-15.

3. Mbakorinte u hiihii ityough 15 una fatyô u wasen se sha ci u nyi?

³ Ityesen i “mnder u shin ku” la, ka ityesen igen i i lu “imaagh” shin ka “i hii tesen” or, i Mbakristu cii ve ne jighjigh a mi yô. (Heb. 6:1, 2) Paulu lam sha kwagh u mnder u shin ku ne ken 1 Mbakorinte ityough 15. Kwagh u nger la yange una taver Mbakristu mba sha ayange a na la ishima kpen kpen. Se kpa 1 Mbakorinte ityough 15 la una fatyô u taver se ishima shi wasen se u seer lun a vangertiôr ser ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ka kwagh u bunden ga.

4. Er nan se lu a ishimaverenkeghen ser a va nder ior asev mba ve kpe laa?

⁴ Er yange i nder Yesu shin ku yô, kwagh la wase se u lun a vangertiôr je ser a va nder ior asev mba ve kpe la shin ku. Mnder  u shin ku u Yesu Kristu la lu kwagh ugen u Paulu ôr ior mba ken Korinte, shighe u pase ve “loho u dedoo” la yô. (1 Kor. 15:1, 2) Jighilii je yô, a kaa ér, aluer Orkristu na jighjigh ér yange i nder Yesu shin ku ga yô, jighjigh u nan la ka gbilinkwagh. (1 Kor. 15:17) Jighjigh u se ne ser i nder Yesu shin ku la ka ityôkyaa i vesen i i ne se vangertiôr ser a va nder mbagenev kpaa shin ku yô.

5-6. Mkaanem ma ken 1 Mbakorinte 15:3, 4 la ma se a inja nena?

⁵ Shighe u Paulu hii u ôron kwagh u mnder u shin ku la, a ter akaa a mimi atar. A yô, ka (1) “Kristu yange kpe sha ci u asorabo a ase.” (2) “I ii” un. (3) “I nder un shin ku sha iyange i sha utar la, er Ruamabera kaa nahan.”—Ôr 1 Mbakorinte 15:3, 4.

⁶ Ku u Yesu kpe, i ii un shi i nder un la ngu se a inja nena? Profeti Yesaia yange tsengaôron kwagh u Mesiya ér, a “gber Un ken tar u mbaumav kera” shi a “ver Un uwar a mbaerenakaabo imôngo.” Nahan kpa, lu u kwagh ugen kpa una er. Yesaia shi kaa ér, Mesiya una tôô “isholibo i ior kpishi sha iyol Na.” Yesu yange er kwagh ne shighe u na uma na hingir ipaan la. (Yes. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Rom. 5:8) Sha nahan yô, ku u Yesu kpe, i ii un shi i nder un la na se ityôkyaa i injaa i lun a ishimaverenkeghen ser, a va sagh se ken ikyangenev mbi isholibo man ku, shi a nder ior asev mba ve kpe la se hide se lu imôngo a ve.

7-8. Ka nyi i wase Mbakristu u nan jighjigh ér yange i nder Yesu shin ku?

⁷ Ishimaverenkeghen i se lu a mi ser a va nder ior shin ku la i gba i zua vea mnder u yange i nder Yesu shin ku la. Er nan se ne jighjigh ser Yehova yange nder Yesu shin ku?

⁸ Ior kpishi yange ve nenge a Yesu sha ashe a ve shighe u i nder un shin ku kera la, nahan ve ôr mbagen kwagh shon. (1 Kor. 15:5-7) Or u hiihii u Paulu ôr ér yange nan nenge a Yesu shighe u i nder un shin ku kera la yô, lu apostoli Peteru u i yilan un ér Sifa la. Mbahenen mbagenev kpa yange ve kaa ér shighe u i nder Yesu shin ku kera la, Peteru nenge a na. (Luka 24:33, 34) U dondon yô, Paulu shi kaa ér “Mbapuekaruhar,” ka mbaapostoli je la, kpa nenge a Yesu shighe u i nder un shin ku kera la. Maa Kristu shi “ande hen anmgbianev mba hemban 500 hen shighe môm,” man alaghga lu hen mkombo u sagher iyol u i er ken Galilia, u i ôr kwagh na ken Mateu 28:16-20 la. Yesu shi “ande hen Yakobu” u a shi nan kpa lu anngô na, u sha hiihii la na jighjigh ér Yesu ka Mesiya ga la. (Yoh. 7:5) Yakobu nengen a Yesu shighe u i nder un shin ku kera la yô, a na jighjigh. Kwagh er doo yô, shighe u Paulu nger washika ne er ken inyom i 55 nahan la, ior kpishi mba ve nenge a Yesu sha ashe a ve shighe u i nder un shin ku kera la lu uma her, nahan lu u or a soo u nyiman kwagh ne yô, nana fatyô u pinen ve.

9. Ka nyi Aerenakaa 9:3-5 a er i i tese ér Paulu lu sha ian i seer eren shiada ér i nder Yesu shin ku?

⁹ Shighe kar yô, Yesu va ande hen Paulu iyol na. (1 Kor. 15:8) Shighe u Paulu u i yilan un ér Saulu la lu yemen ken Damaseku la, Yesu lam a na shi Paulu nenge a Yesu ken iengem i a lu ker sha la ken mpase u sha mnenge u i tese un yô. (Ôr Aerenakaa 9:3-5.) Kwagh u er Paulu ne lu ikyav i seer tesen ér Yesu nder shin ku.—Aer. 26:12-15.

10. Vangertiôr u Paulu lu a mi ér i nder Yesu shin ku la mgbegha un u eren nyi?

¹⁰ Yange ior mbagen vea soo u ungwan shiada i Paulu lu eren sha kwagh u Yesu la, sha ci u Paulu tôvon Mbakristu a ican cii ve Yesu va ande hen a na ye. Paulu va ne jighjigh ér i nder Yesu shin ku yô, a nôngo kpoghuloo ér una wase mbagen kpa ve fa mimi shon. Ngur pasen  ior mimi ne ér, Yesu kpe kpa i nder un shin ku yô, ashighe agen i gbidye un shi i wuhe un ken purusu shi tso ur a na, nahan kpa a gba uwer ga. (1 Kor. 15:9-11; 2 Kor. 11:23-27) Paulu lu a vangertiôr ér i nder Yesu shin ku je yô, a kegh iyol u kpen sha kwagh u na jighjigh a mi la. Shiada i Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli er ér i nder Yesu shin ku la, na se kpa se mba a vangertiôr ser i nder Yesu shin ku, shin ka nahan ga? Kwagh ne seer taver jighjigh u u ne wer mba va nderen ior shin ku la gaa?

11. Alaghga lu nyi i na ve Mbakristu mbagen ken Korinte lu a mbamnenge mba shami ga sha kwagh u mnder u shin ku?

¹¹ Mbakristu mbagen ken geri u Grika u i yilan ér Korinte la lumun a ityesen i mnder u shin ku la ga, je yô ve kaa ér, “mba va nderen mbakpenev shin ku ga.” Sha ci u nyi? (1 Kor. 15:12) Mbatimen sha mfe u taregh mba ken geri u Grika ugen u i yilan ér Atene la hure kwagh u i lu kaan ér Yesu nder shin ku la ér ka ibumekwagh. Alaghga mbagen ken geri u Korinte la lumun a mnenge ve la, kua ken tiônnongo u Kristu je kpaa. (Aer. 17:18, 31, 32) Alaghga mbagen di hen ér ka nderen ior shin ku, kpa ka sha injakwagh. Ve nenge ér ior lu “mbakpenev” sha ci u ve lu mbaasorabo, kpa mba va hingir Mbakristu yô, i “nder ve shin ku” sha ci u i de ve a asorabo a ve la. A lu nyi je i na ve, ve lumun a mnder u shin ku ga kpa, kwagh la maa tese ér ve nyiman jighjigh ve u nan. Aluer Aôndo yange nder Yesu shin ku ga yô, tese ér yange i na nagh môm ku paan or ga, nahan ior cii lu mbaasorabo her. Mba ve vende ér mba va nderen mbakpenev ga la cii mba a ishimaverenkeghen i mimi ga.—1 Kor. 15:13-19; Heb. 9:12, 14.

12. Er i ôr ken 1 Peteru 3:18, 22 nahan, mnder u i nder Yesu shin ku la kaha a u mbagen mba i vande nderen ve la nena?

¹² Paulu iyol na yange fa je ér “i nder Kristu shin ku.” Mnder u i nder Yesu shin ku la hemba lun a inja a u mbagen mba i nder ve cii, sha ci u mbagen mba i nder ve la shighe kar yô, shi ve kpe. Paulu kaa wener Yesu lu “iyiagh ki i hii sundan yô, ken mba ve kpe la.” Yesu lu or u hiihii sha nyi gbenda? Yange lu or u hiihii u i hii nderen nan a iyol i ken jijingi yô, shi lu orumace u hiihii u i nder nan, nan kôndo nan yem sha yô.—1 Kor. 15:20; Aer. 26:23; ôr 1 Peteru 3:18, 22.

13. Paulu tese mkposo u Adam man Yesu nena?

¹³ Ka sha nyi gbenda nahan ku u or môm u ne ior umiliôn imôngo uma? Paulu na mlumun sha mpin la wang. Yange pase mkposo u kwagh u Adam va a mi sha uumace, man ishimaverenkeghen i uumace ve va zough a mi sha ikyev nagh ku Kristu la. Sha kwagh u Adam yô, Paulu nger ér: “lu or môm nan na ku va” ye. Shighe u Adam er isholibo la, a va a ku sha iyol na kua sha ônov nav. Zan zan nyian kpa se mba yan ican her sha ci u ihyembeato na la. Kpa er Aôndo nder Wan na shin ku yô, se mba a ishimaveren ser mlu wase u ken hemen una va doo! Paulu kaa ér, “ka sha or môm a nder ior shin ku ye,” man or la ka Yesu. “Gadia er i lu Adam a ne ior cii ve lu kpen yô, ka sha Kristu di ior vea hide a lu uma ye.”—1 Kor. 15:21, 22.

14. A va nder Adam shin ku? Ta iwanger.

¹⁴ Shighe u Paulu kaa ér ka “Adam a ne ior cii ve lu kpen” la, lu kaan ér nyi? Paulu lu ôron kwagh u uumace mba ve ye dyako i isholibo man myen hen Adam nahan ve lu kpen la cii. (Rom. 5:12) Adam ngu ken ior mba a va nder ve, “vea hide a lu uma” la ga. Nagh ku ipaan ku Kristu na la ku sha ci na ga, gadia Adam lu a myen môm ga, kpa hemba Aôndo ato sha apera. Mba “Wan u or” una va kure ve ijir ér mba “ivo” la kpa kwagh ve una lu vough er  u Adam nahan, gadia “vea nyôr ken mtim u tsôron.”—Mat. 25:31-33, 46; Heb. 5:9.

15. “Ior” cii mba a va nder ve “vea hide a lu uma” la kua unô?

¹⁵ Paulu shi kaa ér, “ka sha Kristu di ior vea hide a lu uma ye.” (1 Kor. 15:22) Paulu yange nger washika ne hen Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ken Korinte mba lu u a va nder ve, vea yem a za lu uma sha la. Mbakristu mban lu ‘mba i tsegha ve sha u ve̱ lu ken mzough vea Kristu Yesu, shi i yila ve ér ve lu uicighanmbaiorov la.’ Paulu shi ôr kwagh u “mba ve kpe ken Kristu la kpaa.” (1 Kor. 1:2; 15:18; 2 Kor. 5:17) Shi Paulu nger washika ugen kaa ér, mba ve “hingir u lun ken mzough vea [Yesu] sha u kpen er un kpa yange kpe nahan yô, ka keng shi [vea] va lu ken mzough vea na, sha ci u a va nder [ve] shin ku er un kpa yange i nder un nahan.” (Rom. 6:3-5) Yange i nder Yesu hingir or u ken jijingi kôndo yem sha. Nahan ka kwagh u una va er mba ve lu “ken mzough vea Kristu” je la. Ve yô, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara.

16. Paulu yila Yesu ér “iyiagh ki i hii sundan yô” nahan ver ishigh ér nyi?

¹⁶ Paulu nger ér i nder Kristu shin ku “ngu iyiagh ki i hii sundan yô ken mba ve kpe la.” Umbur wer ior er Lasaru nahan yange i nder ve, ve hide ve lu uma sha tar. Kpa Yesu lu or u hiihii u i nder un shin ku a iyol i ken jijingi shi i na un uma u tsôron yô. I tôô un i kar sha iyiagh ki sunda ki hiihii ki Mbaiserael naan Aôndo la. Shi er Paulu yila Yesu ér “iyiagh ki i hii sundan yô,” lu tesen ér a va nder uumace mbagenev kpaa shin ku vea yem a za lu uma sha. Lu u mbaapostoli kua mbagen mba ve “kpe ken Kristu” la cii a va nder ve, vea yem a za lu uma sha er Yesu nahan.

17. Lu hanma shighe mba ve “lu ken mzough vea Kristu” la hii u ngohol injar ve i yemen sha?

¹⁷ Shighe u Paulu nger washika hen Mbakorinte la, i lu a hii u nderen mba ve “kpe ken Kristu” la yemen sha ga. Nahan Paulu lu tesen ér a lu kwagh u ken hemen: “Hanma or sha shighe u nan, sha adondo adondo: Hiihii ka Kristu, u a lu iyiagh ki i hii sundan la, maa mba ve lu kwagh u Kristu la; a nder ve sha shighe u una lu vea ve imôngo la.” (1 Kor. 15:23; 1 Tes. 4:15, 16) Hegen ne, se mba ken shighe u Paulu kaa ér Kristu “una lu vea ve imôngo” la. Sha nahan yô, lu u mbaapostoli kua Mbakristu mbagen mba i shigh ve mkurem mba yange ve kpe la cii vea kegh zan zan shighe u Kristu una lu vea ve la ve, a ‘nder ve shin ku er [Yesu] kpa yange i nder un nahan’ shi vea ngohol injar ve i yemen sha ye.

18. (a) Er nan se fe ser, dugh mba a nder ve vea yem sha la kpa mnder u shin ku ugen kpa ngu? (b) Ka nyi se hen ken 1 Mbakorinte 15:24-26 ser ia va er sha?

¹⁸ Bibilo kaa ér, Paulu man mbagen mba ve yem sha la i “vande nderen ve shin ku tsuaa.” (Fil. 3:11) Kwagh la tese je ér mnder u shin ku ugen kpa ngu. Kwagh ne maa zua vea jighjigh u Yobu kpa na ér a va nder un ken hemen la. (Yobu 14:15) “Mba ve lu kwagh u Kristu la; a nder ve sha shighe u una lu vea ve imôngo” la, vea yem sha, vea za lu vea Yesu zum u una lu timin hanma gomoti man hemen kua tahav cii la. Maa “orhyom u a va mase timin kera yô, ka ku.” Mba a nder ve vea yem sha la cii vea kera kpe mayange ga. Nahan kpa, hide Mbakristu mbacivir Aôndo sha mimi mba ve lu a ishimaverenkeghen i za lun sha vea Kristu ga la di ye?—Ôr 1 Mbakorinte 15:24-26.

19. Mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la ver ishima u va zuan a nyi?

¹⁹ Mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la ver ishima ér vea va zua a nyi? Mkaanem ma Paulu man ma a fatyô u nan ve ishimaverenkeghen. Ma kaa ér: “M ngu a ishimaverenkeghen mer . . . [ka] va nderen mbaperapera man mbaperapera ga kpaa shin ku.” (Aer. 24:15) Se fa wang ser mbaperapera ga vea yem sha ga, sha nahan yô, mkaanem mara ma ôron kwagh u mba a va nder ve shin tar heen la.

20. Ishimaverenkeghen i u lu a mi wer mba va nderen ior shin ku la seer taver jighjigh wou u nan nena?

²⁰ Akperan nga ga, ‘mba va nderen ior shin ku’! Mba a va nder ve sha tar la vea lu a ishimaveren i lun uma gbem sha won. U fatyô u lun a vangertiôr wer ityendezwa ne ka i bunden ga. Ishimaverenkeghen la ia fatyô u surun we ishima zum u u umbur kwagh u ior ou mba ve kpe yô. A va nder ve zum u Kristu man mbagenev vea “tema tor . . . anyom 1,000” la. (Mpa. 20:6) We kpa u fatyô u lun a vangertiôr wer aluer u kpe cii man shighe la kpa, a va nder u. “Ishimaverenkeghen” ne ‘ia va se ahenge ga.’ (Rom. 5:5) Ishimaverenkeghen ne ia na u agee hegen shi ia wase se u u civir Aôndo saan saan. Akaa agen kpa nga a se fatyô u henen ken 1 Mbakorinte ityough 15 yô. Se nenge ken ngeren u dondon la.