Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 50

“Ne̱ni bawedi ba mapumbwabe̱le̱no̱ e?”

“Ne̱ni bawedi ba mapumbwabe̱le̱no̱ e?”

“A kwedi, bebukedi bo̱ngo̱ be we̱ e? A kwedi muse mo̱ngo̱ mwe we̱ e?”​1 KOR. 15:55.

MWENGE 141 Betańsedi ba longe̱

EBONGOLO *

1-2. Ońola nje bepumbwedi ba mo̱ń be mombweano̱ Kriste̱n ye̱se̱ e?

JITA la baboledi ba Yehova ba be̱n nde dipita la longe̱ la bwindea o wase. Nde kriste̱n yo̱kisabe̱ i be̱n nde dipita la longe̱ o mo̱ń. I be̱n pe̱ ńo̱ng’a bia ne̱ni longe̱ labu di me̱nde̱no̱ be̱ owo, nde ońola nje ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase pe̱ bangame̱nno̱ jokwa jombwea be bepumbwedi e? Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, bepumbwedi ba mo̱ń be me̱nde̱ pe̱ wana minam ońola ba ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea o wase. E be̱ so̱ ná di be̱n nde dipita o be̱ longe̱ o mo̱ń to̱ o wase, bepumbwedi ba mo̱ń be mombwea biso̱ be̱se̱.

2 Loba a tute̱le̱ bokwedi ba Yesu bō̱ ba ebwe’a mbu yaboso o tila mambo jombwea bepumbwedi ba mo̱ń. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Jā nde bana ba Loba, nde e si bedi bīsabe̱ ne̱ni di me̱nde̱no̱ be̱. Nde di bi ná, e bīsabe̱ te̱, di me̱nde̱ be̱ bowan ka mo̱; ebanja di me̱nde̱ je̱ne̱ mo̱ kana eno̱.” (1Yoh 3:2) Bo̱kisabe̱ ba si bi so̱ ne̱ni ba me̱nde̱no̱ be̱ ponda ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ o mo̱ń na mańolo ma mudī. Nde ba me̱nde̱ je̱ne̱ Yehova na miso̱ ponda ba me̱nde̱no̱ kusa bowe̱n babu. Bibe̱l e si manande̱le̱ mambo me̱se̱ jombwea bepumbwedi ba mo̱ń, nde ńamuloloma Paulo a boli beteledi bō̱ jombwea di to̱ti. Bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ be̱ na Kristo ponda a me̱nde̱no̱ ‘bo̱le̱ manea me̱se̱ na ngińa ye̱se̱ na ngum ye̱se̱.’ Nik’e mombwea pe̱ “musingedi nusukan . . . kwedi.” O sukan, Yesu na ba ba me̱nde̱ janeye̱ na mo̱ ba me̱nde̱ sibise̱ babo̱me̱ne̱ na mambo me̱se̱ owas’a Yehova. (1 Kor. 15:24-28) E se̱ pond’a betańsedi nik’e me̱nde̱no̱ be̱ e! *

3. Ka nje te̱ di malangano̱ o 1  Korinto 15:30-32, ne̱ni dube̱ lena Paulo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ bepumbwedi longwane̱no̱ mo̱ e?

3 Mbaki ńena Paulo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ bepumbwedi ńongwane̱ mo̱ o lembe̱ ńai na ńai a mitakisan. (Langa 1 Korinto 15:30-32.) A langwedi kriste̱n a Korinto ná: “Ne nde ńa kwedi buńa te̱.” A tili pe̱ ná: “Nanan nde ńama i kwań o Efeso.” Yen ebe Paulo a ta nde o̱nge̱le̱ ewe̱nj’a mbale̱ anno̱ na ńama o ndabo a maloko mande̱ne̱ po̱ ńa Efeso. (2 Kor. 1:8; 4:10; 11:23) To̱ mo̱me̱ne̱ a ta nde a kwalea ońola Bonayuda na bato bape̱pe̱ bena ba te̱nge̱ne̱ mo̱, ba ta nde ka “ńama i kwań.” (Bbol 19:26-34; 1 Kor. 16:9) Nde to̱ na mitakisan ma ngińa me̱se̱ Paulo a kusino̱, a ta te̱ nde mbaki ná a me̱nde̱ be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam.​—2 Kor. 4:16-18.

Mbia mō̱ ma kriste̱n mwena mwe owe̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan mwe o walane̱ jowe̱ labu oboso na nin mbaki ná Loba a kombe̱ye̱ babo̱ mambo ma bwam ońola kie̱le̱ ni maye̱ (Ombwa dongo 4)

4. Ne̱ni dipita la bepumbwedi di membe̱no̱ kriste̱n o nin we̱nge̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

4 Je nde o mińa ma bobe. Bonasango na bonańango asu bō̱ ba malembe̱ ma-mbo ma njo. Bane̱ ba maja nde owe̱ni bila beno̱ na owe̱ni to̱ son a mbo̱le̱ e titino̱. O bekombo bō̱ we̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan, baboledi ba Yehova ba mabolea te̱ nde Loba to̱ e be̱ ná be ná ba bo̱lo̱ne̱ longe̱ labu to̱ wonj’abu. Ba bonasango na bonańango be̱se̱ be nde biso̱ eyembilan a bwam. Ba si mabwa bo̱ngo̱ o bo̱lo̱ne̱ longe̱ labu ebanja ba bi ná Yehova a kombe̱ye̱ babo̱ mambo ma bwam ońola kie̱le̱ ni maye̱.

5. Njika jo̱nge̱le̱ la bobe le ná di bo̱bise̱ dube̱ lasu la bepumbwedi e?

5 Paulo ome̱le̱ bonasango ao te̱nge̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la bobe diwo̱ bō̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ ná: “Bawedi ba si mapumbwa te̱; di de so̱, di ńo̱ pe̱; ebanja kie̱le̱ di mawo̱.” Bō̱ ba ta ba mábe̱ne̱ di jo̱nge̱le̱ obiana Paulo a mabe̱ longe̱. Yen ebe Paulo a no̱ngi nde be byala o kalat’a Yesaya 22:13 ni makwaleye̱ ońola ebe̱yedi ewo̱ Bonaisrael ba tano̱ ba be̱ne̱. O mulopo ma bata sisea Loba be̱be̱, ba ta nde ba nibupe̱ muńe̱nge̱ ma longe̱. Jo̱nge̱le̱ labu di ta nde ná ba silane̱ longe̱ ngedi po̱, ebanja be ná ba wo̱ o to̱ njika ponda; di jo̱nge̱le̱ pe̱ nde jita ba be̱nno̱ we̱nge̱. Nde Bibe̱l e kombe̱ myango ma betune̱ be kweledi Bonaisrael ońola ni mbad’a je̱ne̱ la mambo.​—2 Myan. 36:15-20.

6. Ne̱ni dipita la bepumbwedi di madie̱le̱no̱ biso̱ ke̱ di mapo̱so̱ mindenge masu e?

6 Di bi ná Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bawedi, nika ńangame̱n so̱ tute̱le̱ biso̱ o bia po̱so̱ mindenge masu. Kriste̱n yena i ta i ja o Korinto i ta yangame̱n tata babo̱me̱ne̱ na mindenge mi ta mi to̱bo̱ belēdi ba bepumbwedi. Belēdi di mabusane̱no̱ oten be nde ná: Di tombise̱ te̱ ponda jita na mako̱m ma si mombweye̱ ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ kie̱le̱ ni maye̱, nde ma to̱ndo̱ nde bwa muńe̱nge̱ ma din longe̱, nika ńe ná e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. Kriste̱n a mbale̱ ńe ná e bo̱lo̱ne̱ bede̱mo bao ba bwam yete̱na e tombise̱ ponda jita na ninka ńai a bato. Mbale̱ nika ńe ná e tute̱le̱ mo̱ o bola mambo mena Loba a singe̱no̱. Ońola nika so̱ nde Paulo ome̱le̱no̱ na ngińa ńe̱se̱ ná: “Bińo̱ timba o so̱ṅtane̱ la bwam, kana e te̱nge̱nno̱; lo si bola bobe.”​—1 Kor. 15:33, 34.

NA NJIKA ŃAI A ŃOLO E?

7. Bupisane̱ 1 Korinto 15:35-38, njika myuedi jombwea bepumbwedi bō̱ ba wusano̱ baise̱ e?

7 Langa 1 Korinto 15:35-38. Moto ńena nu ta nu pula bo̱bise̱ dube̱ lena bane̱ ba be̱nno̱ jombwea bepumbwedi a wusa baise̱ ná: “Ne̱ni bawedi ba mapumbwabe̱le̱no̱ e?” Ye mweńa ná jombweye jalabe̱ lena Paulo a bolino̱, ońolana jita we̱nge̱ ba be̱n mabu mo̱nge̱le̱ jombwea nje e mapo̱ye̱ moto ombusa kwedi. Nde nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ e?

Paulo a bolane̱ eyembilan a mbolako o lee̱ ná Loba e ná a pumbwe̱le̱ bato na ńolo ńangame̱n babo̱ (Ombwa dongo 8)

8. Njik’eyembilan e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ bepumbwedi ba mo̱ń e?

8 Moto a wedi te̱, ńol’ao e mabo̱ nde. Nde nu nu weki misipo e ná a pumbwe̱le̱ nu moto, a bola mo̱ ńol’a peńa. (Bbot. 1:1; 2:7) Paulo a no̱ngi eyembilan ewo̱ o lee̱ ná Loba a si be̱n ńo̱ng’a pumbwe̱le̱ moto na mulemlem ma ńolo a tano̱ a be̱ne̱ obiana a mawo̱. Di kwaleye te̱ ońola “mbolako.” Mbolako ni de̱be̱ o mińangadu e mase̱le̱ nde pumea, na mo̱ e timba epume̱le̱. Nje e mabuse̱ ye diwengisan jita na nje e de̱be̱ oboso ba ponda. Paulo a bolane̱ nde yen eyembilan o lee̱ ná ponda Muweked’asu a mapumbwe̱le̱no̱ moto, e ná a bola mo̱ “ńolo kana a to̱ndino̱.”

9. Ońola nje 1 Korinto 15:39-41 e makwalano̱ ná ńai na ńai a mańolo me e?

9 Langa 1 Korinto 15:39-41. Paulo a kiki ná Loba a weki ńai na ńai a bewekedi. K’eyembilan, byembe ka ńaka, lono̱n, na sue be be̱n mańolo me diwengisan. A kwali pe̱ ná jombo te̱ dibobe̱, di me̱ne̱ diwengisan oteten a wei na mo̱di. Na mo̱ a kika pe̱ ná “pańa la ngengeti po̱ le diwengisan na la dipe̱pe̱.” Nika ńe pe̱ mbale̱ to̱ e be̱ nde ná di si mawe̱le̱ je̱ne̱ nika na miso̱ masu ma bato ba benama. Bamabie̱ ba makwala ná ńai na ńai a ngengeti ye; o be̱n i kolo, i salo, i mole̱, i masange̱, na i be̱n muso̱no̱ ma njabi ka wei. Paulo a kwali pe̱ ná “mańolo ma mo̱ń me, na mańolo ma wase pe̱.” Nje nik’e mapulano̱ kwala e? Mańolo m’eyobo nde me o wase, mańolo ma mudī pe̱ ma be̱ o mo̱ń, k’eyembilan ange̱l.

10. Njika ńai a ńolo ba bena ba mapumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń ba makusano̱ e?

10 Maka ne̱ni Paulo alane̱no̱ ekwal’ao oboso: “Nika nde yeno̱ pe̱ na bepumbwedi ba kwedi.” Ka nje te̱ di bino̱, moto a wedi te̱, ńol’ao e mabo̱ nde, a timba pe̱ o mińangadu. (Bbot. 3:19) Nde ne̱ni so̱ ńolo ńeno̱ ná e “pumbwabe̱le̱ ńai ni si mańame̱” e? Owan Paulo a titi kwalea mot’a benama nu pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o wase, ka nje te̱ e tombino̱ na bato bena Elia, Elisa, na Yesu ba pumbwe̱le̱no̱. Paulo a ta nde a kwalea moto nu pumbwabe̱le̱ na ńolo ńangame̱n ońola longe̱ o mo̱ń, nika ńe nde “ńol’a mudī.”​—1 Kor. 15:42-44.

11-12. Ne̱ni Yesu a tukwabe̱no̱ ponda a pumbwabe̱le̱no̱ e, ne̱ni nika e tano̱ pe̱ ńangame̱n po̱ye̱ bo̱kisabe̱ e?

11 Yesu a ta nde a be̱ne̱ ńol’eyobo ponda a tano̱ o wase, nde a pumbwabe̱le̱no̱, a timbi nde “mudī mu mabole̱ longe̱” na mo̱ a timba o mo̱ń. Nikame̱ne̱ pe̱ nde kriste̱n yo̱kisabe̱ i me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ na ńolo ńangame̱n ońola longe̱ o mo̱ń. Paulo a tele̱ye̱ ná: “Kana di tano̱ bowan ba ńa wase, nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ be̱ bowan ba ńa mo̱ń.”​—1 Kor. 15:45-49.

12 Di si dimbea ná Yesu a si pumbwabe̱le̱ na ńol’a mot’a benama. Paulo a tele̱ye̱ ońola nje ponda a kwalino̱ o su l’ekwal’ao ná: “Eyobo na maya ba titi ná ba sangwa janea la Loba.” (1 Kor. 15:50) Bamuloloma na bane̱ bo̱kisabe̱ ba si ta bangame̱n pumbwabe̱le̱ ońola longe̱ o mo̱ń na mańolo m’eyobo ma mańame̱. Njika ponda be bepumbwedi be tano̱ bangame̱n tomba e? Paulo a kwali ná be bepumbwedi be ta nde bangame̱n tomba ombusa ponda, seto̱ dibokime̱ne̱ ombusa babo̱ wo̱. Ponda Paulo a tilino̱ kalat’a Korinto ńaboso, bokwedi bō̱ k’eyembilan ńamuloloma Yakobo, ba ta “ba máko̱ iyo̱” o kwedi. (Bebolo 12:1, 2) Ombusa ponda bamuloloma na bo̱kisabe̱ bape̱pe̱ pe̱ ‘ba kwedi iyo̱.’​—1 Kor. 15:6.

BEBUKEDI BA KWEDI

13. Njika mambo ma me̱nde̱ tombe̱ o ponda bepo̱yedi to̱ byukedi ba Yesu e?

13 Yesu na Paulo ba bīse̱ pond’a tobotobo ni me̱nde̱ po̱​—nika ńe nde bepo̱yedi to̱ byukedi ba Kristo. O pond’a be byukedi, bila, soa la mińangadu, maboa ma bobe, na mambo ma ndutu ma me̱nde̱ bolane̱ o wase ńe̱se̱. Je o je̱ne̱ belondisedi ba yen eding’a Bibe̱l botea o mbu 1914. Nde eyemban a mweńa epe̱pe̱ ye. Yesu a kwali ná myango ma bwam ná Janea la Loba di mábokisabe̱ mi me̱nde̱ langwabe̱ o “wase ńe̱se̱ o be̱ mboṅ ońola matumba me̱se̱; denge̱ su di mapo̱.” (Mat. 24:3, 7-14) Paulo a kiki pe̱ ná ponda “bepo̱yedi ba Sango” to̱ byukedi bao, bo̱kisabe̱ “ba máko̱ iyo̱” o kwedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola longe̱ o mo̱ń.​—1 Tes. 4:14-16; 1 Kor. 15:23.

14. Nje e mapo̱ye̱ bo̱kisabe̱ bena ba mawo̱ o pond’a byukedi ba Kristo e?

14 O min mińa masu, bo̱kisabe̱ bena ba mawo̱ ba mapumbwabe̱le̱ nde dibokime̱ne̱ ońola longe̱ o mo̱ń. Byala ba Paulo be maso̱be̱ o 1 Korinto 15:51, 52 be mabamse̱ nika: “Seto̱ biso̱ be̱se̱ nde di me̱nde̱ ko̱ iyo̱, nde biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ tukwabe̱, na pe̱m o bepo̱limedi ba miso̱, o museba musukan.” Ben byala ba Paulo be o londa nin we̱nge̱! Ponda ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱, ba bonasango ba Kristo ba me̱nde̱ londa na muńe̱nge̱ munde̱ne̱; ba ‘me̱nde̱ be̱ na Sango bebe be̱se̱.’​—1 Tes. 4:17.

Ba bena ba matukwabe̱ “o bepo̱limedi ba miso̱” ba me̱nde̱ jana mwemba na Yesu te̱nge̱ne̱ bato ba bobe be̱se̱ be o wase (Ombwa dongo 15)

15. Njik’ebolo ba bena ba me̱nde̱ tukwabe̱ “o bepo̱limedi ba miso̱” ba me̱nde̱no̱ bola e?

15 Bibe̱l e malangwea biso̱ nje ba bena ba me̱nde̱ tukwabe̱ “o bepo̱limedi ba miso̱” ba me̱nde̱no̱ bola o mo̱ń. Yesu a kwalane̱ babo̱ ná: “Nde nu nu mabuke̱, nu matingame̱ pe̱ na bebolo bam nate̱na o su, mo̱ nde na me̱nde̱no̱ bola ngińa omo̱ń a matumba, a me̱nde̱ die̱le̱ babo̱ ka mido̱ngi na itumbu eye̱i, na ńo̱so̱ babo̱ ka bewa ba weya, kana mba pe̱ na kusanno̱ Tete̱ ngińa.”(Bbī. 2:26, 27) Ba me̱nde̱ bupe̱ Yesu, bongwane̱ pe̱ mo̱ o die̱le̱ matumba na itumbu eye̱i.​—Bbī. 19:11-15.

16. Ne̱ni bato ba benama jita ba me̱nde̱no̱ buka kwedi e?

16 E mbale̱, bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ buka kwedi. (1 Kor. 15:54-57) Bepumbwedi babu be me̱nde̱ bola babo̱ epolo o wana labu jongwane̱ o bo̱le̱ bobe o wase o bila ba Armagedon. Lodun la kriste̱n lope̱pe̱, bome na bito ba me̱nde̱ ‘wa o ndenge̱ ninde̱ne̱’ nde ba so̱lo̱ o was’a peńa. (Bbī. 7:14) Ba bena ba me̱nde̱ jonge̱ ba me̱nde̱ je̱ne̱ na miso̱ mabu bebukedi ba kwedi bepe̱pe̱​—bepumbwedi ba lodun la bato ba wedi o ponda ni tombi. Keka te̱ dutea muńe̱nge̱ mwena be betańsedi be me̱nde̱no̱ wana! (Bebolo 24:15) Be̱se̱ pe̱ bena ba me̱nde̱ lee̱le̱ Yehova jemea di bo̱le̱ ba me̱nde̱ buka kwedi di sangono̱ na Adam. Ba me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea.

17. Nje 1 Korinto 15:58 e matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e?

17 Kriste̱n te̱ we̱nge̱ ńangame̱n lee̱le̱ masoma ońola byala ba belo̱ko̱medi Paulo a tiledino̱ kriste̱n ya mundi ma Korinto jombwea bepumbwedi. Mbale̱ di be̱n njo̱m a bwam o kasa jome̱le̱ la Paulo ná di bole nje ye̱se̱ ye o ngud’asu “o ebol’a Sango.” (Langa 1 Korinto 15:58.) Di boli te̱ nje ye̱se̱ ngud’asu e madie̱le̱no̱ biso̱ o bola o y’ebolo, je ná jengane̱ biso̱me̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam. Ni ponda e me̱nde̱ be̱ bwam buka nje ye̱se̱ jeno̱ ná jo̱nge̱le̱. Nje e me̱nde̱ bamse̱ ná ebol’asu ye̱se̱ o Sango e si ta ewolo.

MWENGE 140 Longe̱ esibe̱ su!

^ par. 5 O dongo di londe̱ maba la kalat’a 1 Korinto bepasi 15 di maso̱ beteledi jombwea bepumbwedi, tobotobo be ba kriste̱n yo̱kisabe̱. Nde nje e tilabe̱ o y’epas’a Bibe̱l e mombwea pe̱ mine̱ mido̱ngi. Din jokwa di me̱nde̱ lee̱ ne̱ni dipita la bepumbwedi di mabolano̱ ná di die̱le̱ longe̱ lasu o nin we̱nge̱, na ne̱ni nik’e me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ longe̱ le bonam kie̱le̱ ni maye̱.

^ par. 2Myuedi ma balangedi” me o nin kalati mi mombwea nde byala ba Paulo be maso̱be̱ o 1 Korinto 15:29.