1-2. Soske sa o hristijanja valjani te interesinen pe bašo voskresenie ko nebo?

POVIŠE manuša akana so služinena e Jehovaske isi len nadež te živinen večno ki Phuv. Ama, nekobor soj tane pomazime taro Jehova, isi len nadež te voskresninen ko nebo. Adala pomazanikija mangena te džanen savo ka ovel lengoro životo ko nebo. Ama, soske adala da so isi len nadež te živinen ki Phuv valjani te džanen baši akaja nadež? Sar so ka dikha, o voskresenie ko nebo ka anel bereketija adalenge da so isi len nadež te živinen večno ki Phuv. Bizi razlika dali isi amen nadež te živina ko nebo ili ki Phuv, amen valjani te interesina amen bašo voskresenie ko nebo.

² O Devel vodingja nesaven taro e Isuseskere prva učenikija te pišinen bašo voskresenie ko nebo. O apostol Jovan objasningja: „Akana siem e Devleskere čhave, ama panda nane otkrimo so ka ova. Džanaja kaj, keda ov ka sikavel pe amenge, ka ova sar leste“ (1. Jov. 3:2). Znači o pomazime hristijanja na džanena sar ka ovel lengoro životo ko nebo otkeda ka voskresninen. Ama, ola ka dikhen e Jehova keda ka dobinen pumari nagrada. I Biblija na vakerela amenge sekova detali bašo voskresenie ko nebo, ama o apostol Pavle dengja nesave informacie bašo adava.  O pomazanikija ka oven e Hristosea keda ov „ka uništinel sekoja vlada hem sekoja vlast hem sila“ hem keda ka ovel uništimo „o posledno dušmani, o meribe“. Ko krajo, o Isus hem okola so ka vladinen lea, ka podložinen peste hem sa o bukja e Jehovaske (1. Kor. 15:24-28). Adava ka ovel but šužo vreme! *

3. Sprema 1. Korinkjanite 15:30-32, sar pomožingja e Pavleske adava so sine le vera ko voskresenie?

³ E Pavleskiri vera ko voskresenie pomožingja leske te izdržinel različna nevolje. (Čitin 1. Korinkjanite 15:30-32.) Ov vakergje e phralenge taro Korint: „Sekova dive sium ki opasnost te merav“. O Pavle isto agjaar pišingja: „Boringjum man zveroncar ko Efes“. Ov šaj mislinela sine ki doslovno borba e životnencar ki arena ko Efes (2. Kor. 1:8; 4:10; 11:23). Ili, šaj mislinela sine ko protivibe so sine le taro Evreija hem taro javera so sine sar ’zverija‘ (Dela 19:26-34; 1. Kor. 16:9). Bizi razlika so sine, o Pavle doživingja bare nevolje. Ama, ov prodolžingja te verujnel kaj ka ovel le bahtali idnina (2. Kor. 4:16-18).

4. Sar i nadež bašo voskresenie ohrabrinela e hristijanen avdive? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

⁴ Živinaja ko opasna vremija. Nesave taro amare phralja sine žrtve taro kriminal. Javera živinena ko thana kote so isi vojne hem na osetinena pe bezbedna. A javera služinena e Jehovaske ko phuvja kote so o propovedibe tano ograničimo, pa čak zabranimo. Adaleske so služinena e Jehovaske šaj te phanden len ko zatvor ili te mudaren len. Sepak, sa akala phralja hem phenja ponadari da služinena e Jehovaske hem adalea dena amen but šužo primer. Ola na darana, soske džanena kaj čak ako akana našavena pumaro životo, o Jehova vetinela kaj ka del len nešto pošukar ki idnina.

5. Kova opasno razmislibe šaj te tiknjarel amari vera ko voskresenie?

⁵ O Pavle vakergja ple phralenge te izbeginen o opasno razmislibe so sine nekaste, sar soj: „Ako o mule na voskresninena ’te ha hem te pija, soske tajsa ka mera‘“. Asavko stavi sine nesave manušen panda angleder e Pavleskoro vreme. Ov izgleda citiringja o stiho taro Isaija 22:13, kova so kerela lafi bašo stavi so sine e Izraelcon. Namesto te oven popaše e Jehovaja, ola mangena sine te zadovolinen pumare želbe. Ustvari, e Izraelcongoro stavi sine „avdive sian akate, tajsa šaj te mere“, stavi kova so tano voobičaeno avdive da. Ama, i Biblija vakerela kola lošna posledice doživingja o Izraelsko narodo adaleske so sine le asavko stavi (2. Let. 36:15-20).

6. Sar valjani amari nadež ko voskresenie te vlijajnel upro adava kasaja ka družina amen?

⁶ Adava so džanaja kaj o Jehova ka voskresninel e mulen, valjani te vlijajnel upro adava kasaja družinaja amen. O phralja ko Korint valjani sine te izbeginen te družinen pe adalencar so na verujnena sine ko voskresenie. Adaja tani pouka amenge da avdive: Ako često družinaja amen amalencar so mangena akana samo te zadovolinen pumare želbe, lošno ka vlijajnen upri amende. Ako jekh hristijani nakhavela but vreme asavke manušencar, šaj te našavel plo šukar stavi hem navike. Ustvari, asavke manuša šaj te čhiven  amen te kera grevo, ili te kera bukja so o Devel mrzinela len. Adaleske, o Pavle ohrabringja amen: „Osvestinen tumen adalea so ka keren adava soj ispravno, hem ma grešinen“ (1. Kor. 15:33, 34).

7. Sar so pišinela ko 1. Korinkjanite 15:35-38, kova pučibe šaj nekoj pučela bašo voskresenie?

⁷ Čitin 1. Korinkjanite 15:35-38. Nekoj so mangela te čhivel e javeren te sumninen pe ko voskresenie, šaj pučela: „Sar ka oven voskresnime o mule?“ Šukar tano amen da te razmislina bašo e Pavleskoro odgovor, soske but manuša avdive isi len pumaro veruvanje bašo adava so ovela e manušencar palo meribe. Ama, so vakerela i Biblija bašo adava?

8. Koja sporedba šaj te pomožinel amenge te haljova o voskresenie ko nebo?

⁸ Keda nekoj merela, leskoro telo kirnjola. Ama, okova so stvoringja o univerzum šaj te voskresninel adale manuše hem te del le telo savo so valjani leske (1. Moj. 1:1; 2:7). O Pavle koristingja jekh sporedba koja so sikavela kaj o Devel na valjani te voskresninel e manuše isto teloja. Razmislin bašo „zrno“ ili „seme“ taro jekh rastenie. Keda adava seme tano sadimo ki phuv, ov počminela te bajrol hem ovela jekh nevo rastenie. Adava nevo rastenie tano pojaver taro tikno seme. O Pavle koristingja akaja sporedba te šaj te sikavel kaj amaro Stvoriteli šaj sekaske „te del telo savo so mangela“.

9. Sprema 1. Korinkjanite 15:39-41, save različna telija isi?

⁹ Čitin 1. Korinkjanite 15:39-41. O Pavle vakergja kaj o Devel stvoringja različna bukja. Na primer, o telo tari stoka, taro čiriklja hem mačhe tano različno. Ov vakergja kaj ko nebo dikhaja razlika maškar o kham hem i mesečina. Hem vakergja kaj „i čereni tari čereni razlikujnela pe sprema i slava“. Iako na dikhaja adava amare  jakhencar, o naučnikija vakerena amenge kaj isi različna čerenja, nesave tane tikne, bare, nesave tane lole, parne hem nesave žuta, sar soj amaro kham. O Pavle isto agjaar vakergja kaj isi nebesno telo hem phuvjalo telo. So mislingja akalea? Ki phuv isi telesno telo, a ko nebo isi duhovno telo, sar so isi e angelen.

10. Savo telo ka ovel okolen so ka voskresninen ko nebo?

¹⁰ Dikh so ponadari vakergja o Pavle: „Agjaar ka ovel okolencar so voskresninena taro mule. O telo so merela kirnjola, a o telo so voskresninela našti te kirnjol“. Džanaja kaj keda nekoj merela, leskoro telo kirnjola hem iranela pe ki phuv (1. Moj. 3:19). Tegani, sar šaj jekh telo so voskresninela te na kirnjol? O Pavle na kerela sine lafi bašo manuš so ka voskresninel ki Phuv sar adalen so voskresningja len o Ilija, o Elisej hem o Isus. O Pavle mislinela sine ki nekaste so voskresninela nebesno teloja, sar duhovno ličnost (1. Kor. 15:42-44).

11-12. Savi promena doživingja o Isus keda voskresningja, hem sar o pomazanikija ka doživinen nešto slično?

¹¹ Keda o Isus sine ki Phuv, sine le telesno telo. Ama keda voskresningja, ov „ulo duho kova so dela životo“ hem irangja pe ko nebo. Slično agjaar, o pomazanikija da voskresninena teloja kolea so šaj te živinen ko nebo. O Pavle objasningja: „Sar so siem slična okolea soj tano kerdo tari phuv, agjaar siem slična okolea soj ko nebo“ (1. Kor. 15:45-49).

¹² O Pavle ko krajo tari pli diskusija vakergja i glavno buti bašo voskresenie. Važno tano te džana kaj o Isus na voskresningja manušikane teloja. O Pavle vakergja: „O telo hem o rat našti te nasledinen e Devleskoro carstvo“ ko nebo (1. Kor. 15:50). O apostolija hem o javera pomazanikija nane te voskresninen ko  nebo telesno teloja hem ratea. A keda ola ka voskresninen? O Pavle vakergja kaj ka oven voskresnime nekogaš ki idnina, na odma palo lengoro meribe. Keda o Pavle pišingja o lil taro 1. Korinkjanite, nesave apostolija mule, sar na primer o apostol Jakov (Dela 12:1, 2). Javera apostolija hem pomazanikija panda na mule (1. Kor. 15:6).

13. So ka ovel džikote trajnela e Isuseskiri „prisutnost“?

¹³ O Isus hem o Pavle prorokujngje kaj ka avel jekh posebno periodi ki istorija — e Hristoseskiri prisutnost. Džikote tani i Hristoseskiri prisutnost ko celo sveto ka oven vojne, zemjotresija, zarazna nasvalipa hem javera lošna bukja. Dikhlem sar akala proroštvija ispolninena pe panda taro 1914 berš. Ka ovel panda jekh važno delo taro akava znako. O Isus vakergja kaj o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo „ka propovedinel pe ko celo sveto, bašo svedoštvo sa e narodonge, hem tegani ka avel o krajo“ (Mat. 24:3, 7-14). O Pavle vakergja kaj džikote trajnela „e Gospodareskiri prisutnost“, o pomazanikija kola so mule ka oven voskresnime ko nebo (1. Sol. 4:14-16; 1. Kor. 15:23).

14. So ka ovel e pomazanikoncar so ka meren džikote trajnela e Hristoseskiri prisutnost?

¹⁴ O pomazanikija so merena akana, odma voskresninena ko nebo. Akava potvrdinena e Pavleskere lafija soj pišime ko 1. Korinkjanite 15:51, 52: „Nane sarine te mera, ama sarine ka menina amen, ko momenti, džikote šunela pe i posledno truba“. Akala lafija e Pavleskere akana ispolninena pe! Otkeda ka voskresninen,  akala phralja e Hristoseskere ka oven but bahtale; ola ka oven „sekogaš e Gospodarea“ (1. Sol. 4:17).

15. Savi buti adžikerela okolen so ka meninen pe „ko momenti“?

¹⁵ I Biblija vakerela amenge so ka keren ko nebo adala so ka meninen pe „ko momenti“. O Isus vakerela lenge: „Okova so ka pobedinel hem ka ikerel pe ko mle delija sa dži ko krajo, ka dav leske i vlast upro narodija, sar me so dobingjum vlast taro mlo Dad, ov da ka vodinel e manušen železno palkaja hem ka phagel len sar phuvjale čare“ (Otk. 2:26, 27). Ola ka džan palo Isus hem ka vladinen upro narodo železno palkaja (Otk. 19:11-15).

16. Sar but manuša ka pobedinen o meribe?

¹⁶ Jasno tano kaj o pomazanikija ka pobedinen o meribe (1. Kor. 15:54-57). Adalea so ka voskresninen ko nebo ka pomožinen te cidel pe o lošnipe tari celo Phuv ko Armagedon. Milionja javera hristijanja ka nakhen i „bari nevolja“ hem ka khuven ko nevo sveto (Otk. 7:14). Adala so ka preživinen ki Phuv ka dikhen javer pobeda upro meribe keda ka voskresninen milijarde manuša kola so mule poangle. Razmislin kobor ka ova bahtale keda ka slučinel pe akava! (Dela 24:15). Sarine soj tane verna e Jehovaske ko sa, isto agjaar ka pobedinen o meribe so nasledingjem le. Ola ka šaj te živinen zasekogaš.

17. So ohrabrinela amen akana te kera o stiho taro 1. Korinkjanite 15:58?

¹⁷ Sekova hristijani soj tano akana dživdo valjani te ovel blagodarno bašo akala utešna lafija so pišingja len o Pavle e Korinkjanenge bašo voskresenie. Isi amen šukar pričine te ova poslušna ko sovet so dengja le o Pavle te ova „zafatime ki buti e Gospodareske“. (Čitin 1. Korinkjanite 15:58.) Ako siem verna hem revno propovedinaja, šaj te dikha angle ko jekh bahtalo životo so ka ovel ki idnina. Adava životo ka ovel but pošužo nego so šaj akana te zamislina amenge. Sigurno adava ka ovel amenge dokaz kaj amaro trudo na sine džabe.