1-2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

PONDA iwo̱, je ná di dutea ne̱ni longe̱ leno̱ esungu, na ne̱ni di ‘londino̱ pe̱ na ndutu.’ (Hiob 14:1) Nika ńe so̱ ná e bo̱bise̱ biso̱ ponda iwo̱. Jita la baboledi ba Yehova ba pond’a kwaṅ pe̱ ba so̱be̱ o be bete̱medi. Bō̱ ba bele̱ na mo̱me̱ne̱ kwedi. (1 Ki. 19:2-4; Hiob 3:1-3, 11; 7:15, 16) Nde ponda na ponda te̱, Yehova, Loba lena ba tano̱ ba lakisane̱, a lo̱ki na jembe̱ pe̱ babo̱. Myango mabu mi tilabe̱ nde o bwam ba lo̱ko̱ na jokwe̱le̱ biso̱.​—Rom. 15:4.

² O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola baboledi ba Loba bō̱ bena ba kusi mitakisan mi bo̱bise̱ babo̱, nika ńe nde Yose̱f mun’a Yakob, mukusa ma muto Naemi na mukoa mao Rut, mot’a Bonalevi nu tili Myenge 73, na ńamuloloma Petro. Ne̱ni Yehova embe̱no̱ babo̱ e? Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o byembilan babu e? Malabe̱ ma mi myuedi ma mabola biso̱ mbaki ná “Yehova a bakam na babe̱ne̱ milema mi ńo̱sedi, a mongwane̱ ba ba bo̱bi.”​—Mye. 34:19, nwt-F.

3-4. Nje e po̱yedi Yose̱f ke̱ e eso̱mbe̱ e?

³ Yose̱f a ta nde a be̱ne̱ 17 la mbu ponda a nangano̱ ndo̱ti iba yena i ta i wa na Loba. Yi ndo̱ti i ta nde i lee̱ ná Yose̱f a me̱nde̱ be̱ne̱ epol’edube o mbia mao buńa bō̱. (Bbot. 37:5-10) Nde son a ponda ombusa mo̱ nanga yi ndo̱ti, longe̱ lao di tuko o mbad’a bobe. Esibe̱ lee̱le̱ mo̱ edube to̱ ewo̱, bonasango ao bandise̱ mo̱ o be̱ mukom. Ombusa ponda a po̱i nde bolea ka mukom o ndabo a Potifar, mwanedi mō̱ ńa Egipto. (Bbot. 37:21-28) Mambo  ma tuko o mbad’epańpań, kańena Yose̱f ńena nu ta nde muna nu to̱ndo̱be̱ na sango, a timbi nde mukom o Egipto, ombo’a moto nu si ta nu bia Yehova.​—Bbot. 39:1.

⁴ Nde mambo ma bengi nde walea Yose̱f bobe. Munj’a Potifar a bake̱le̱ mo̱ ná a puli nangane̱ mo̱ na mińakisan. Esibe̱ wase̱le̱ mambo, Potifar a we̱le̱ nde Yose̱f o beboa, na mo̱ a kwesabe̱ na beye̱i. (Bbot. 39:14-20; Mye. 105:17, 18) O̱nge̱le̱ te̱ ne̱ni eso̱mb’a moto Yose̱f a tano̱ a senga teten ponda ba bake̱le̱no̱ mo̱ ná a puli nangane̱ nu muto na mińakisan. O̱nge̱le̱ pe̱ ne̱ni mi mibakan mi wusano̱ londe̱ dina la Yehova mbindo. Na mbale̱ Yose̱f a ta a be̱ne̱ bwam o bo̱bo̱!

5. Ne̱ni Yose̱f a bukino̱ bo̱bo̱ e?

⁵ Ponda Yose̱f a tano̱ mukom, na ponda a tano̱ o beboa, a si ta a be̱ne̱ wonja to̱ po̱. Nde ne̱ni a bengino̱ be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam e? O mulopo ma soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o nje a si wusano̱ bola, a boli nde ebolo e ta e bakabe̱le̱ mo̱ na iwiye̱ ye̱se̱. Di buki me̱se̱ pe̱ le nde ná Yehova nde a ta Moto ńe mweńa buka be̱se̱ o longe̱ lao. Ońola nika, Yehova pe̱ a namse̱ nje ye̱se̱ Yose̱f a tano̱ a bola.​—Bbot. 39:21-23.

6. Ne̱ni ndo̱t’a Yose̱f yembe̱no̱ mo̱ e?

⁶ Ndo̱ti yena Yose̱f a tano̱ a nanga kwaṅ pe̱ yembe̱ mo̱. I ta i lee̱ ná a me̱nde̱ pe̱te̱ je̱ne̱ mbia mao, na ná bete̱medi bao be me̱nde̱ tukwa. Nika pe̱ nde e tombino̱. Ponda Yose̱f a tano̱ a be̱ne̱ lambo ka 37 ma mbu, ndo̱t’ao i botedi o londa o mbad’a betańsedi!​—Bbot. 37:7, 9, 10; 42:6, 9.

7. Bupisane̱ 1 Petro 5:10, nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan e?

⁷ Belēdi ońol’asu. Myango ma Yose̱f mi mo̱nge̱le̱ biso̱ ná nin wase ńe njo, na ná bato ba me̱nde̱ bolane̱ biso̱ mambo ma bobe. Munasango to̱ munańango asu mo̱me̱ne̱ e ná a bolane̱ biso̱ lambo la bobe. Nde je̱n te̱ Yehova ka dale lasu la  ngińa, to̱ ka diwutamea lasu, di si me̱nde̱ bo̱bo̱ ná bambam, to̱so̱ jembe̱ o bolea Yehova. (Mye. 62:6, 7; langa 1 Petro 5:10.) O̱nge̱le̱ pe̱ ná Yose̱f a ta nde a be̱ne̱ 17 la mbu ponda Yehova a bolino̱ ná a nange yi ndo̱ti. Nik’e malee̱ so̱ nde ná Yehova a ta a be̱ne̱ye̱ baboledi bao b’eso̱mbe̱ lakisane̱. We̱nge̱, beso̱mbe̱ jita be nde ka Yose̱f. Babo̱ pe̱ ba dube̱ Yehova. Bō̱ balo na mo̱me̱ne̱ o beboa ońolana ba ta ba pula tika be̱ mo̱ jemea.​—Mye. 110:3.

8. Nje e po̱yedi Naemi na Rut e?

⁸ Njai ninde̱ne̱ e boli ná Naemi na mbia mao ba die mbo’abu o Yuda, na babo̱ bala o mwe̱n a mundi mu belabe̱ ná Moab. Owo, Elimelek mom’a Naemi a wedi, a dia mo̱ na bana ba bome baba. Ombusa ponda, ba bana baba ba bai ngo̱n a Moab i ta nde Rut na Orpa. Lambo ka dom la mbu ombusa nika, bana ba Naemi pe̱ ba wedi, esibe̱ dia mbota. (Rut 1:1-5) Keka te̱ dutea ndutu ninde̱ne̱ ńena ba bito balalo ba bono̱! Ye mbale̱ ná Rut na Orpa ba wusa pe̱te̱ babe̱. Nde nja so̱ nu wusa bongwe̱ Naemi ńena nu ta nu mádune̱ e? Mulema ma Naemi mu ta mu ńo̱sea o dime̱ne̱ lena a kwalino̱ ná: “Lo si bele̱ pe̱ mba ná Naemi, bele̱ nde mba ná Mara; ebanja Ńangum a boli mba na kusa ndutu jita.” Ombusa ma mambo ma bobe me̱se̱, Naemi a no̱ngi bedomsedi ba timba o Betlehem, na Rut ala na mo̱.​—Rut 1:7, 18-20.

9. Bupisane̱ Rut 1:16, 17, 22, ne̱ni Rut embe̱no̱ Naemi e?

⁹ Ndol’a jemea nde ńongwane̱ Naemi. K’eyembilan, Rut a lee̱le̱ Naemi ndol’a jemea ponda a jaino̱ na mo̱. (Langa Rut 1:16, 17, 22.) Rut a boli ebolo na ngińa o Betlehem o bwam ba kokwa mbasi ońola mo̱ na Naemi. Nik’e boli ná y’eso̱mb’a muto e be̱ne̱ dina la bwam.​—Rut 3:11; 4:15.

10. O njika mbadi Yehova a lee̱le̱no̱ batue ka Naemi na Rut ndolo e?

¹⁰ Yehova a ta a bola Bonaisrael mbenda ni ta ni bola ná ba lee̱le̱ batuedi ndedi. A ta a langwea tumba lao ná ba s’umbwa matongo ma mōnda me̱se̱ ná bam ná batuedi pe̱ ba we̱le̱ po̱ngo̱ kokwako. (Lev. 19:9, 10) Naemi na Rut ba si ta so̱ ba be̱ne̱ ná bakwe da. Ba wusa be̱ne̱ mo̱ n’edube ye̱se̱.

11-12. Ne̱ni Boas a bolino̱ ná Naemi na Rut ba be̱ muńe̱nge̱ e?

¹¹ Nu ńena nu ta nu be̱ne̱ mōnda we̱ni Rut a tano̱ a po̱ngo̱ kokwako a ta nde mot’a m’bwaṅ mō̱ nu ta nu be̱ne̱ dina ná Boas. Ndol’a jemea ńena Rut a tano̱ a lee̱le̱ Naemi e tapi mo̱ jita. Ombusa ponda, Boas a timbi ba Rut na mo̱ anda myonda mi ta mi be̱ne̱be̱ na mbia ma Naemi, o bwam ná bana ba Rut ba sangwe mo̱. (Rut 4:9-13) Na babo̱ ba ya muna ba bele̱no̱ ná Obed, nu timbi be̱ mbamb’a kiṅe̱ David. ​—Rut 4:17.

¹² Keka te̱ dutea muńe̱nge̱ ma Naemi ni ponda eno̱ se̱be̱ mu mwe̱nge̱ ma muna, nde a timbise̱le̱ pe̱ Yehova masoma na mulema mwe̱se̱! Nde mambo ma bwam buka ma ma menge̱le̱ Naemi na Rut. O bepumbwedi, ba me̱nde̱ bia ná Obed a ta nde mbamb’a Mesia, Yesu Kristo!

13. Njika belēdi ba mweńa jeno̱ ná di busane̱ o myango ma Naemi na Rut e?

¹³ Belēdi ońol’asu. Di be̱n te̱ mitakisan, je ná di bo̱bo̱, mulema mu ńo̱sea na biso̱. Yen ebe, di titi to̱ je̱ne̱ ne̱ni mi mitakisan mi me̱nde̱no̱ bo̱. Je te̱ o be bete̱medi, jangame̱n lakisane̱ Sango asu  ńe o mo̱ń na mulema mwe̱se̱, di be̱ pe̱ batabata na bonasango na bonańango asu o mwemba. Ye mbale̱ ná Yehova a si me̱nde̱ yen ebe sumwa mi mitakisan. A si timbise̱le̱ Naemi mom’ao na bana bao. Nde a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱, yen ebe tongwea na bebolo ba ndol’a jemea mbia masu ma mudī mu me̱nde̱no̱ bola.​—Min. 17:17.

14. Nje e boli ná mot’a Bonalevi mō̱ a bo̱be e?

¹⁴ Mutiled’a Myenge 73 a ta nde mot’a Bonalevi. A ta so̱ a be̱ne̱ edube ende̱ne̱ o bolea o epol’a jowe̱ ya Yehova. Nde o pambo a ponda po̱ ńa longe̱ lao, a timbi bo̱bo̱ jita. Ońola nje e? A botedi ko̱no̱ne̱ bato ba bobe na ba kumba, seto̱ ońolana a ta a pula bola mambo ma bobe, nde ońolana e ta nde ye̱ne̱ne̱ ná longe̱ labu di ta bwam jita buka lao. (Mye. 73:2-9, 11-14) E ta nde ye̱ne̱ne̱ biana ba be̱n mambo me̱se̱​—ja la bwam, longe̱ la m’bwe̱njē̱, na ná ba si be̱n pe̱ to̱ mitakisan. Nika ńe̱se̱ e bo̱bise̱ mot’a Bonalevi, na mo̱ a kwala ná: “Na ne̱nge̱ nde mulema mam bosangi tete, noa pe̱ mā mam ka nusibe̱n njo̱m.” E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná nik’e wusa bola ná a si bolea pe̱ Yehova.

15. Bupisane̱ Myenge 73:16-19, 22-25, ne̱ni mot’a Bonalevi nu tili mi myenge a bukino̱ bo̱bo̱ e?

¹⁵ Langa Myenge 73:16-19, 22-25. Mot’a Bonalevi ‘a po̱i o wum’a bosangi ya Loba.’ A po̱ino̱ oten, weni a tano̱ na baboledi ba Loba bape̱pe̱, nik’e lo̱ki mo̱, na mo̱ a botea dutea na mo̱nge̱le̱ ma sibi, a kane̱ pe̱ Yehova ońola bete̱medi bao. A botedi so̱ je̱ne̱ ná mo̱nge̱le̱ mao ma ta bobe, na ná a wusa bo̱lo̱ne̱ mulatako mao ma bwam na Yehova. A timbi pe̱ so̱ṅtane̱ ná babobe ba ‘te̱se̱be̱ nde o wum’a nde̱nde̱le̱’ na ná ba me̱nde̱ ‘ńama, ba bo̱ pe̱ diboma.’ Ná a bo̱le̱ eko̱n na bo̱bo̱ lao, mot’a Bonalevi a ta angame̱n je̱ne̱ mambo kana Yehova. A bolino̱ nika, a timbi pe̱te̱ be̱ musango, a be̱ pe̱te̱ muńe̱nge̱. Na mo̱ a kwala ná: “To̱ o wase pe̱ na si be̱n ńo̱ng’a lambo buka te̱ [Yehova].”

16. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o myango ma mot’a Bonalevi e?

 ¹⁶ Belēdi ońol’asu. Di si ko̱no̱ne̱ bato ba bobe bena e me̱ne̱nno̱ biana ba be̱n longe̱ la bwam. Muńe̱nge̱ mabu mwe nde ma mo̱ń na mo̱ń, na ma son a ponda. (Mul. 8:12, 13) Di puli te̱ be̱ ka babo̱, di me̱nde̱ bo̱bo̱, nde di bo̱lo̱ne̱ pe̱ mulatako masu ma bwam na Yehova. We̱n so̱ te̱ ná we o ko̱no̱ne̱ bato ba bobe bena ba be̱n longe̱ la bwam, bola nje mot’a Bonalevi a bolino̱. Senga malea ma ndolo ma Loba, o wase pe̱ mundenge ma bato ba mabole̱ jemea lao. O to̱ndi te̱ Yehova buka mambo me̱se̱, o me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ na mbale̱. O me̱nde̱ pe̱ tika dangwa o nge’a “longe̱ la mbale̱.”​—1 Tim. 6:19.

17. Njika mambo ma wusa bole̱ ná Petro a bo̱be e?

¹⁷ Ńamuloloma Petro a ta nde moto nu kenji jita; nde dongo la ponda a ta wadiwadi, na makwasi o kwala nje a mo̱nge̱le̱no̱. Nik’e boli ná ponda iwo̱ Petro a to̱pe to̱ a bole mambo mō̱ mena ombwe̱no̱ ombusa ponda. K’eyembilan ponda Yesu a kwalane̱no̱ bokwedi bao ná a me̱nde̱ taka na bwabe̱, dibokime̱ne̱ Petro a kwali nde ná: “Nika e si po̱ye̱ wa tomtom!” (Mat. 16:21-23) Nde Yesu a te̱se̱ jo̱nge̱le̱ la Petro. Ponda ba po̱ino̱ damea Yesu, esibe̱ dutea Petro a ke̱ nde toi la mūt’a prisi ninde̱ne̱. (Yohane 18:10, 11) Yesu a te̱se̱ pe̱te̱ jo̱nge̱le̱ la ńamuloloma. Ponda nipe̱pe̱, Petro a kwali nde ná to̱ bamuloloma be̱se̱ ba so̱njo̱, ba caka Yesu, mo̱ a si me̱nde̱ so̱njo̱ tom! (Mat. 26:33) Nde di lakisane̱ dinde̱ne̱ a tano̱ a be̱ne̱ye̱ mo̱me̱ne̱ di si ta ngińa. A si timbi pe̱ lee̱le̱ jemea, na mo̱ a to̱bo̱ Yesu ngedi ilalo. Na ndutu ninde̱ne̱, Petro a ‘busi, eya mbembe bwambi.’ (Mat. 26:69-75) A ta a baise̱ mo̱me̱ne̱ nga Yesu a me̱nde̱ lakise̱ mo̱ buńa bō̱.

18. Ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ Petro o buka bo̱bo̱ e?

 ¹⁸ Nde Petro a s’ese̱le̱ ná bo̱bo̱ lao di ńo̱se mo̱. Ombusa mo̱ so̱njo̱, a te̱m pe̱te̱, na mo̱ a benga bolea Yehova. (Yohane 21:1-3; Bebolo 1:15, 16) Nje yongwane̱ mo̱ e? O̱nge̱le̱ ná Yesu a ta a kane̱ ná dube̱ lao di si bo̱bo̱, na ná Yesu a ta pe̱ anea mo̱ ná a timbi te̱, embe̱ bonasango ao. Yehova alabe̱ pe̱ mu muka ma njiba. Ombusa ponda, Yesu a busedi Petro, ye̱ke̱i te̱ nik’e ta nde o jembe̱ mo̱. (Lukas 22:32; 24:33, 34; 1 Kor. 15:5) Yesu a busedi pe̱ bokwedi bao be̱se̱ ombusa babo̱ tombise̱ bulu bwe̱se̱ o musombo esibe̱ damea sue to̱ po̱. Niponda, Yesu a boli pe̱te̱ Petro epolo o bamse̱ ndolo a be̱nedino̱ mo̱. Yesu a lakise̱ diko̱m lao la tiki, a batea pe̱ mo̱ ebolo.​—Yohane 21:15-17.

19. Ne̱ni Myenge 103:13, 14 mi malee̱no̱ biso̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mawuse̱ masu e?

¹⁹ Belēdi ońol’asu. Mbadi Yesu a bolino̱ na Petro e malee̱ ná e ndedi, kapo̱ ka Sango ao. Di po̱ngi so̱ te̱ diwuse̱, di s’o̱nge̱le̱ ná Yehova a si me̱nde̱ lakise̱ biso̱ to̱ buńa. Di si dimbea ná di jo̱nge̱le̱ nde Satan a mapulano̱ ná di be̱ne̱. O diwengisan, jo̱nge̱le̱ nde ne̱ni Yehova a to̱ndino̱ biso̱, na ná a bi pe̱ myoyo masu, a mapula pe̱ lakise̱ biso̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n o jembilane̱ mo̱ ke̱ bape̱pe̱ ba wusane̱ biso̱. ​—Langa Myenge 103:13, 14.

20. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mapube̱ e?

²⁰ Byembilan ba Yose̱f, Naemi, Rut, mot’a Bonalevi na Petro be mabola biso̱ mbaki ná “Yehova a bakam na babe̱ne̱ milema mi ńo̱sedi.” (Mye. 34:19) A mese̱le̱ ná mitakisan mi po̱ye̱ biso̱, di bo̱be pe̱ ponda iwo̱. Nde di tongwe̱le̱ te̱ o lembe̱ mitakisan masu na jongwane̱ la Yehova, nik’e mouse̱ dube̱ lasu. (1 Pet. 1:6, 7) O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ ba be mo̱ jemea nde bena ba bo̱bi, yen ebe ońola si be̱ labu la ke̱nge̱nge̱, to̱ ońola bete̱medi ba ndutu.