Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Fesili Mai le ʻAufaitau

Fesili Mai le ʻAufaitau

Ua faapea mai le Faataoto 24:16: “E faafitu ona paʻū o lē e amiotonu ma o le a toe tulaʻi o ia.” Pe e uiga atu lenei mau i se tagata e paʻū soo ona o le faia o le agasala ma toe faamagalo e le Atua?

E lē o le uiga lenā o le mau. Ae o loo faasino atu i se tagata e paʻū i se uiga e na te fesagaʻia pea faafitauli ma faigatā. Peitaʻi, e toe tulaʻi o ia, o lona uiga e lē faavaivai ona o na faafitauli ma faigatā.

Seʻi o tatou iloiloina le siʻomaga o lenei mau: “Aua e te lamalama e pei o le tagata amioleaga i le mea e mau ai le tagata amiotonu; aua foʻi e te faoa le mea e nofo ai o ia. Auā e faafitu ona paʻū o lē e amiotonu ma o le a toe tulaʻi o ia; ae o le a tautevateva o ē e amioleaga ona o mala. Aua e te olioli pe a paʻū lou fili; aua foʻi neʻi fiafia lou loto pe a tausuai o ia.”​—Faata. 24:15-17.

E manatu nisi o le fuaiupu e 16 o lenā mau, e faasino atu i se tagata e paʻū i le faia o le agasala, ma e mafai ona toe faamagalo e le Atua. Na tusi ni taʻitaʻi lotu se toʻalua mai i Peretania, o “tagata talaʻi i aso anamua ma aso nei e latou te faaaogāina soo lenei mau” i le uiga lenā. Na faapea atili mai nei taʻitaʻi lotu o lenā manatu e uiga atu “i se tagata lelei e ono paʻū i le faia o ni agasala matuiā, ae e lē mafai ona aveesea ai lona alofa i le Atua, ma e toe tulaʻi o ia e ala i le faaalia o le salamō i taimi uma e agasala ai.” O lenā ituaiga manatu, e fiafia tele i ai le tagata e fiafia e fai le agasala. Atonu e manatu o ia, e tusa pe e agasala soo ae e faamagalo pea o ia e le Atua.

Ae e lē o le uiga lenā o le fuaiupu e 16.

O le upu Eperu ua faaliliuina mai ai le upu “paʻū” i le fuaiupu 16 ma le 17, e mafai ona eseese auala e faaaogā ai. E mafai ona uiga atu i le paʻū moni lava e pei o le paʻū o se povi poʻa i le auala, o le paʻū o se tasi mai i le taualuga o se fale po o se maamaa e paʻū i le eleele. (Teu. 22:4, 8; Amo. 9:9) E mafai foʻi ona faaaogā lenā upu i se uiga faafaatusa e pei o lenei: “E faatumauina lava e Ieova laasaga o le tagata, ma e fiafia o Ia i lona ala. Afai e paʻū o ia, e lē lafotuina i lalo, auā e taofia e Ieova lona lima.”​—Sala. 37:23, 24; Faata. 11:5; 13:17; 17:20.

Ae seʻi mātau le manatu o loo taʻua e le polofesa o Edward H. Plumptre: “O le upu Eperu mo le [“paʻū”] e leʻi faaaogāina lava mo le paʻū ona o le faia o le agasala.” O lea, na taaofaʻi ai e se isi tagata suʻesuʻe o le Tusi Paia le fuaiupu e 16 e faapea: “E leai se aogā e sauāina ai tagata o le Atua, talu ai ona e latou te taulau pea, ae o le tagata amioleaga e lē taulau!”

O lea, e lē uiga atu le Faataoto 24:16 i le “paʻū” tauamio i le faia o le agasala. Ae e uiga atu i le fesagaʻia pea o faafitauli ma faigatā. I lenei faiga amioleaga o mea, e ono fesagaʻia e se tagata amiotonu ni faafitauli tau i le soifua mālōlōina po o nisi foʻi faafitauli. E ono avea foʻi o ia ma taulaʻiga o sauāga ogaoga a se malo. Ae e na te maufaatuatuaina pea le lagolagosua a le Atua ma lana fesoasoani e na te onosaia ai na faafitauli ma taulau ai. Ia fesili ifo, ʻPe e te lē o mātauina ea, po o ā lava faafitauli o loo feagai ma tagata o le Atua ae e iʻu lava i sona taunuuga lelei?’ Aiseā? Ona ua faamautinoa mai e lenei mau iā i tatou: “E lagolago e Ieova i latou uma ua paʻuʻū, ma faatulaʻi i latou uma ua faanoʻunoʻu.”​—Sala. 41:1-3; 145:14-19.

O lea, e lē fiafia ʻle tagata amiotonu’ pe a tutupu faafitauli i isi tagata. Ae e faamāfanafanaina o ia i le iloa: “E iʻu ina manuia i latou e matataʻu i le Atua moni, auā ua latou matataʻu iā te ia.”​—Fai. 8:11-13; Iopu 31:3-6; Sala. 27:5, 6.