Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 52

Ne̱ni weno̱ ná wanane̱ bo̱bo̱

Ne̱ni weno̱ ná wanane̱ bo̱bo̱

“We̱le̱ mutaka mo̱ngo̱ omo̱ń a Yehova, nde a me̱nde̱ jongwane̱ wa.”​MYE. 55:23.

MWENGE 33 We̱le̱ mutaka mo̱ngo̱ omo̱ń a Yehova

EBONGOLO *

1. Nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ ke̱ di bo̱bi e?

BUŃA te̱ di makusa mitakisan, di mapo̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o lembe̱ mo̱. Nde ye ndutu jita o lembe̱ mitakisan masu ke̱ di bo̱bi. Di s’angame̱n so̱ dimbea ná bo̱bo̱ le ná di bola ná di bo̱lo̱ne̱ ngińa na muńe̱nge̱ masu. Minia 24:10 e makwala ná: “O bo̱bi te̱ o buńa ba ndutu, ke̱ ngiń’ango̱ e titi mweńa.” E, bo̱bo̱ le ná di bola ná di si be̱ne̱ ngińa ni mapule̱ biso̱ ná di lembe̱ mitakisan ma longe̱.

2. Nje ye ná e bo̱bise̱ biso̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

2 Mambo jita me ná ma bo̱bise̱ biso̱, ka mo̱nge̱le̱ ma bobe jombwea biso̱me̱ne̱, mawuse̱ masu, to̱ diboa. Lambo dipe̱pe̱ le ná di bo̱bise̱ biso̱ le nde ke̱ di titi kusa m’bē̱ di mapulano̱ o ebol’a Yehova, to̱so̱ ke̱ jangame̱n te̱ dikalo o mōnda we̱ni bato jita ba si makasano̱ mwe̱ndi mwasu. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea mambo mō̱ jeno̱ ná di bola o bwam ba lembe̱ bo̱bo̱.

PONDA JENO̱ O LEMBE̱ MAWUSE̱ MASU

3. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ke̱ di mabwa ndutu ońola mawuse̱ masu e?

3 Ye biso̱ lambo di bo̱bi o bwa ndutu ońola mawuse̱ di po̱ngino̱. Jo̱nge̱le̱ le so̱ ná di po̱ye̱ biso̱ ná mawuse̱ masu me ná ma bola ná Yehova a si kasa pe̱ biso̱ o paradisi. Nde ye ná e be̱ biso̱ bobe o be̱ne̱ yi ńai a mo̱nge̱le̱. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ mawuse̱ masu e? Bibe̱l e makwala ná o sumo te̱ Yesu Kristo, bato ba benama be̱se̱ “ba boli bobe.” (Rom. 3:23) Nde Yehova a si masoke̱ miso̱ o mawuse̱ masu, to̱so̱ a si mengane̱ biso̱ ke̱nge̱nge̱. O diwengisan, e nde Sango ńe ndolo nu mapule̱ jongwane̱ biso̱. E pe̱ we̱lisane̱. A me̱ne̱ pe̱ ewe̱nji di manano̱ o bola mambo ma bwam, na be̱ne̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam, e pe̱ be̱be̱ o jongwane̱ biso̱.​—Rom. 7:18, 19.

Yehova a bi nje ya bwam di bolino̱ kwaṅ, na nje ya bwam jeno̱ bola we̱nge̱ (Ombwa dongo 5) *

4-5. Bupisane̱ 1 Yohane 3:19, 20, nje yongwane̱ bonańango baba o janane̱ bo̱bo̱ e?

4 Jombweye te̱ byembilan ba Deborah na Maria. * Ke̱ Deborah e muna, ba si ta ba lee̱le̱ mo̱ ndolo, na nik’e bola ná a si be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam jombwea mo̱me̱ne̱. E ta pasa ná ba sese mo̱. Nik’e boli so̱ ná ponda a kokino̱, a si ta e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ mweńa. A po̱ngi te̱ diwuse̱ disadi, a me̱ne̱ nde biana a titi ná a bola to̱ lambo la bwam. Maria pe̱ a ta nde a be̱ne̱ milemlem ma mitakisan. Belongi bao ba mbia be ta nde be bwese̱ mo̱ iso̱n. Na nik’e bola ná ombusa ponda, a kumwe janane̱ mo̱nge̱le̱ ná a titi mweńa. To̱ ombusa mo̱ dubisabe̱, a ta te̱ nde o̱nge̱le̱ ná a si dongame̱n o be̱ Mboṅ a Yehova!

5 Nde ba bonańango baba ba s’embe̱ bolea Yehova. Ońola nje e? Ońolana ba kane̱ Yehova, ba langwea mo̱ ne̱ni ba masengano̱. (Mye. 55:23) Ba timbi jemea ná Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a bi mambo ma bobe di kusino̱ kwaṅ, mena ma mabole̱ ná di bwe ndutu. Nde a me̱ne̱ pe̱ bede̱mo basu ba bwam, to̱ e be̱ nde ná biso̱ mo̱me̱ne̱ di si me̱ne̱ mo̱.​—Langa 1 Yohane 3:19, 20.

6. Nje moto angame̱nno̱ bola yete̱na a po̱ngi pe̱te̱ diwuse̱ lena a tano̱ a máse̱le̱ po̱ngo̱ e?

6 Yen ebe bō̱ be o jana ná ba si bola pe̱ mambo ma bobe. Nde be ná ba bo̱bo̱ ońolana be te̱ nde po̱ngo̱ mulemlem ma diwuse̱ nika na nika. Ye mbale̱ ná e te̱nge̱n ná di take oteten ke̱ di po̱ngi diwuse̱. (2 Kor. 7:10) Nde di s’angame̱n o taka buka dime̱ne̱ na biso̱ jo̱nge̱le̱ ná: ‘Ne nde epapal’a moto. Ne̱ni Yehova eno̱ ná a lakise̱ mba e?’ Ni mbad’a dutea e si te̱nge̱n, ńe pe̱ ná e bola ná di si bolea pe̱ Yehova. O̱nge̱le̱ nje di langino̱ o Minia 24:10​—ngiń’asu e titi mweńa ke̱ di bo̱bi. O diwengisan, “ka” na Yehova tongwea na muka, o baise̱ mo̱ ná a lakise̱ wa. (Yes. 1:18) Yehova e̱n te̱ ná o mapula jate̱le̱ na mbale̱, a me̱nde̱ lakise̱ wa. O mbata na nika, sisea batudu be̱be̱. Ba me̱nde̱ jongwane̱ wa na muyao o be̱ pe̱te̱ mot’a mudī.​—Yak. 5:14, 15.

7. Ońola nje di s’angame̱nno̱ bo̱bo̱ yete̱na ye biso̱ ndutu o bola nje ye bwam e?

7 Jean-Luc, mutudu mō̱ o Fre̱nsi a kwalane̱ ba bena ba manane̱ bo̱bo̱ ná: “Nu ńena Yehova a me̱ne̱no̱ ka nute̱m ná sim a titi moto nu si mapo̱nge̱ diwuse̱ to̱ buńa, nde e nde moto nu membe̱ mawuse̱ mao na mo̱ ate̱le̱.” (Rom. 7:21-25) O s’o̱nge̱le̱ so̱ ná we nde ebo̱be̱l’a moto yete̱na we o janane̱ bo̱bo̱ diwo̱. O si dimbea pe̱ ná to̱ mō̱ ńasu a si te̱m ná sim oboso ba Loba. Nika biso̱ be̱se̱ di mapo̱ngo̱no̱ mawuse̱, di be̱n ńo̱ng’a nded’a Yehova di makusano̱ tongwea na diko̱ti.​—Efe. 1:7; 1 Yohane 4:10.

8. Di bo̱bi te̱, owe̱ni jeno̱ ná di wasa jongwane̱ e?

8 Je ná di sisea bonasango na bonańango asu be̱be̱ ná di kuse jembame̱! Bonasango asu be ná ba lambe̱ye̱ biso̱ toi ke̱ di be̱n ńo̱ng’a kwalisane̱ moto, be pe̱ ná ba lo̱ko̱ biso̱ tongwea na byala be membe̱. (Min. 12:25; 1 Tes. 5:14) Joy, munańango mō̱ ńa Nijeria nu ta ńanane̱ bo̱bo̱ mo̱ ná: “Esibe̱ bonasango am ke̱ ne nje e? Ba lee̱ mba ná Yehova alabe̱ mika mam. Bokwe̱le̱ pe̱ mba ne̱ni mba pe̱ neno̱ ná nembe̱ bape̱pe̱.” Di si dimbea ná seto̱ ponda ye̱se̱ nde bonasango na bonańango asu ba me̱nde̱no̱ so̱ṅtane̱ ná di be̱n ńo̱ngi ná bembe̱ biso̱. E me̱nde̱ so̱ pula ná di siseye bonasango bou be̱be̱, nde di langweye babo̱ nje e mapule̱ biso̱.

JE TE̱ LEMBE̱ DIBOA

9. Ne̱ni Myenge 41:3 na 94:19 mi membe̱no̱ biso̱ e?

9 Wasa jongwane̱ o mbasanedi ma Yehova. Di si be̱n te̱ ja la bwam, tobotobo ke̱ di be̱n diboa di minde̱ biso̱ o ńolo, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam. To̱ná Yehova a si mabo̱lise̱no̱ biso̱ o mbad’a betańsedi we̱nge̱, e ná embe̱ biso̱, a bola pe̱ biso̱ ngińa ni mapule̱ o lembe̱. (Langa Myenge 41:4; 94:19.) K’eyembilan, e ná a bola ná bonasango asu ba ye o jongwane̱ biso̱ o bola bebolo to̱ janda mambo ma mapule̱ biso̱. E ná a tute̱le̱ bonasango asu o kane̱ ońol’asu. E pe̱ ná a bola ná jo̱nge̱le̱ byala be o Eyal’ao, ka dipita la longe̱ la ke̱nge̱nge̱ di be̱nno̱ ná o was’a peńa, maboa to̱ ndutu ba si me̱nde̱ pe̱ be̱.​—Rom. 15:4.

10. Ońola nje Isang a si tikino̱ be̱ne̱ mulema mu ńo̱sedi ombusa aksidan ńao e?

10 Isang, nu maje̱ o Nijeria a po̱ngi aksidańena ni kwese̱ mo̱ eboki. Do̱kita lao di kwalane̱ mo̱ ná a titi pe̱ ná a dangwa. Mo̱ ná: “Mulema mu ńo̱sedi mba, na mba na bo̱bo̱.” Nde a tiki nde be̱ o be bete̱medi e? Ke̱m! Nje yongwane̱ mo̱ e? Mo̱ ná: “Biso̱ na munj’am di bengi kane̱ Yehova na jokwa Eyal’ao buńa te̱. Di no̱ngi pe̱ bedomsedi o timbise̱le̱ Yehova masoma ońola minam mao me̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na ońola dipita la longe̱ la bwindea o was’a peńa.”

Ba bena ba si be̱n ja la bwam pe̱ be ná ba no̱ngo̱ dongo o dikalo, nika e ya pe̱ bepuma ba bwam (Ombwa mongo 11-13)

11. Ne̱ni Cindy a we̱lino̱ be̱ muńe̱nge̱ o pond’a diboa lao e?

11 E ta e so̱be̱ ná Cindy, nu maje̱ o Meksiko, a be̱n diboa di wusa bwe̱ mo̱. Ne̱ni a lembe̱no̱ be bete̱medi e? Niponda a tano̱ a no̱ngo̱ myanga, a no̱ngi bedomsedi o te̱ dikalo buńa te̱. Mo̱ ná: “Bola la nika longwane̱ mba ná na si soke̱ mo̱nge̱le̱ mam buka te̱ o doma, o ndutu, to̱ o diboa lam. Na ta nde na bola ná: Ne te̱ kwala na mado̱kita, na mabaise̱ babo̱ ne̱ni mbia mabu mi jaino̱. Nde na baise̱ babo̱ ońola nje ba po̱sino̱ yen ebol’a ndutu. Ombusa nika, e ta so̱ mba lambo di bo̱bi o bia njika tema ńe ná ni tapa babo̱ mulema. Bō̱ balabe̱ mba ná ye pasa ná muboedi a baise̱ babo̱ ná, ‘O jai ne̱ni e?’ Bape̱pe̱ ba timbise̱le̱ na mba masoma ońola nika. Bane̱ pe̱ ba boli mba no̱mb’abu ya telefon na adre̱s abu. O ni pond’a ndutu ńa longe̱ lam, Yehova a boli mba ngińa ńena ni ńakisan na mbame̱ne̱ ńe̱se̱!”​—Min. 15:15.

12-13. Ne̱ni bō̱ bena ba maboe̱ to̱ bena be eboki ba we̱lino̱ te̱ dikalo e, nje pe̱ nika e yaino̱ ka bepuma e?

12 Bato ba maboe̱ to̱ be eboki be ná ba bo̱bo̱ ońolana ba titi pe̱ ná ba te̱ dikalo ka nje te̱ ba mapulano̱. Nde bō̱ ba we̱li te̱ nde te̱ dikalo. O Bekombo belati ba Amerika, munanángo mō̱ nu be̱n dina ná Laurel a jai o ebamban 37 ma mbu! A lembe̱ kanse̱r, diboa l’eyobo, a domabe̱ pe̱ ngedi jita. Nde be bete̱medi ba ngińa be s’eki mo̱ ná a te̱ dikalo. A ta be̱ a te̱ye̱ mado̱kita dikalo, name̱ne̱ pe̱ na bato bena ba ta ba po̱ pe̱pe̱le̱ mo̱. Njika bepuma nika e yaino̱ e? Ongwane̱ o bosadi bwe̱se̱ 17 la bato o timba Mboṅ a Yehoval! *

13 Richard ńe nde mutudu o Fre̱nsi, a be̱n jo̱nge̱le̱ la bwam ońola bato bena diboa di jese̱no̱ o milongi, to̱so̱ bena ba nanga o mado̱kita. Mo̱ ná: “Jo̱nge̱le̱ lam le nde ná ba ne̱nge̱ kalat’asu iwo̱ owe̱ni bato beno̱ ná be̱ne̱ mo̱. Nik’e me̱nde̱ bola ná bato be̱n te̱ mo̱, ba baise̱ myuedi. Nika ńe ná ńongwane̱ bonasango na bonańango asu bena ba titi pe̱ ná ba te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱.” Ba pe̱ bena ba jai nde o milongi be ná ba te̱ dikalo tongwea na maleta to̱ na telefo̱n.

DI TITI TE̱ KUSA ETO̱TI YENA DI MAPULANO̱

14. Njik’eyembilan a bwam David a die̱le̱no̱ biso̱ e?

14 Ye ná e po̱ ná di si kusa m’bē̱ mō̱ o ebol’a Yehova yen ebe ońola mimbu masu, ja lasu la bwam, to̱ mambo mape̱pe̱. Je te̱ o be bete̱medi, eyembilan a kiṅe̱ David ye ná yokwe̱le̱ biso̱. Ponda a so̱ṅtane̱no̱ ná a si ta a po̱so̱be̱ o longa tempe̱l a Loba​—nje e ta mo̱ ńo̱ngi​—a sue̱le̱ nu ńena Loba a tano̱ a po̱so̱ ońola y’ebolo na mulema mwe̱se̱. David a boli pe̱ na belongisan be ta be pula ońola y’ebolo na muyao. E se̱ eyembilan a bwam jeno̱ ná di bupe̱ e!​—2 Sam. 7:12, 13; 1 Myan. 29:1, 3-5.

15. Ne̱ni Hugues a we̱lino̱ janane̱ bo̱bo̱ e?

15 Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Hugues ńe o Fre̱nsi embe̱ o bolea ka mutudu ońolana a ta a boa, a si ta pe̱ to̱ mo̱me̱ne̱ a be̱ne̱ ngudi o bola bebolo ba mboa. A tili ná: “Ka nged’a boso na bo̱bi, no̱nge̱le̱ ná na titi pe̱ mweńa. Nde na ponda, na timbi so̱ṅtane̱ ná nangame̱n jemea ná na titi pe̱ ná na bola mambo ka kwaṅ, nde na ta muńe̱nge̱ o bolea Yehova to̱ na myoyo mam. Na no̱ngi bedomsedi be bam ná na si mabo̱bo̱. Ka Gideon na bebwea bao ba bato belalo bena ba ta ba wo̱lo̱, na mabenga jana!”​—Bak. 8:4.

16. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan ya ange̱l e?

16 Ange̱l ya jemea ye nde eyembilan a bwam. O ponda byanedi ba kiṅe̱ Ahab, Yehova a ta a baise̱ ange̱l ná i bole mo̱nge̱le̱ mabu jombwea ne̱ni wo̱ndo̱ ni kiṅe̱. Ange̱l jita i boli mo̱nge̱le̱ mabu. Nde Yehova a po̱si nde jo̱nge̱le̱ la ange̱l po̱. (1 Ki. 22:19-22) Mo̱ yine̱ ange̱l ya jemea i bo̱bi e, i kumwa jo̱nge̱le̱ ná ‘Ońola nje na ńamse̱no̱ pond’am o po̱ bola jo̱nge̱le̱ lam e?’ Ye̱ke̱i te̱ ke̱m. Ange̱l ye sibise̱ la ńolo, i mapula pe̱ nde ná edube ye̱se̱ e be̱ nde ya Yehova.​—Bak. 13:16-18; Bbī. 19:10.

17. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di bo̱bi ońolana di si be̱n beto̱ti bō̱ o ebol’a Yehova e?

17 O̱nge̱le̱ edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ o bambe̱ dina la Loba na te̱ pe̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea. Je ná di kusa beto̱ti nde di bo̱lo̱ne̱ pe̱ mo̱, nde seto̱ mo̱ nde be mabole̱ ná di be̱ tiki o miso̱ ma Loba. Yehova na bonasango asu ba mato̱ndo̱ nde biso̱ ke̱ di be̱n sibise̱ la ńolo, nde di bia pe̱ myoyo masu. So̱so̱me̱ye̱ so̱ Yehova ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo na bia pe̱ myoyo mo̱ngo̱. O̱nge̱le̱ byembilan ba bwam be o Bibe̱l ba bato bena ba ta ba be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, nde ba bia pe̱ myoyo mabu. Be̱ ńai ni le̱le̱m o bolea bonaso̱ngo̱ o to̱ njika mbadi weno̱ ná o bola nika.​—Mye. 138:6; 1 Pet. 5:5.

BATO BA SI MAKASA TE̱ MYANGO MA BWAM O MŌNDA MO̱NGO̱

18-19. Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ muńe̱nge̱ o ebol’asu ya dikalo to̱ e be̱ nde ná bato ba si makasa mwe̱ndi mwasu e?

18 Mo̱ o yo̱ki bo̱bo̱ ońolana bato ba si makasa myango ma bwam o mōnda mo̱ngo̱, to̱ ońolana ngus’a bato nde o mabomane̱no̱ o mamboa e? O ni ńai a bete̱medi, nje jeno̱ ná di bola o bata be̱ muńe̱nge̱ e? Mo̱nge̱le̱ mō̱ ma bolabe̱ o edinge̱le̱ “ Ne̱ni jeno̱ ná di bata be̱ muńe̱nge̱ o ebol’asu ya dikalo.” Ye pe̱ mweńa jita ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam jombwea ebol’a dikalo. Nje nika e mapulano̱ kwala e?

19 Soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o kwalea ońola dina la Loba na Janea lao. Yesu a kwali ná bwē ná ngus’a bato nde i me̱nde̱ bupe̱ mo̱. (Mat. 7:13, 14) Je te̱ o dikalo, ye nde biso̱ edube ende̱ne̱ o bola ebolo mwemba na Yehova, Yesu, na ange̱l. (Mat. 28:19, 20; 1 Kor. 3:9; Bbī. 14:6, 7) Yehova a maduta nde ba bena ba mapule̱ boleye̱ mo̱. (Yohane 6:44) Moto a si kasi so̱ te̱ mwe̱ndi mwasu dibokime̱ne̱, e ná a sengane̱ biso̱ ponda nipe̱pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalisane̱ mo̱.

20. Nje epas’a Yeremia 20:8, 9 yeno̱ ná yokwe̱le̱ biso̱ jombwea janane̱ la bo̱bo̱ e?

20 Muto̱ped’a mudī Yeremia e ná okwe̱le̱ biso̱ mambo jita. Bato ba mōnda mao ba si ta ba lambe̱ye̱ mo̱ toi. Ba ta nde ba loa na yo̱ye̱ mo̱ “buńa te̱.” (Langa Yeremia 20:8, 9.) E po̱i na mo̱me̱ne̱ ná a bo̱be o dikala lena a si tano̱ pe̱ a pula te̱ dikalo. Nde a si boli nika. Ońola nje e? “Eyal’a Yehova” e ta nde mo̱ oteten ka wea a si wusano̱ dimse̱! Biso̱ pe̱ je ná di be̱ ka mo̱ yete̱na joko Bibe̱l buńa te̱, nde di dutea pe̱ nje di mokwano̱ o njiba. Nik’e me̱nde̱ bola ná di bate be̱ muńe̱nge̱ o ebol’asu ya dikalo, bato jita pe̱ be ná ba lambe̱ye̱ biso̱ toi.​—Yer. 15:16.

21. Ne̱ni jeno̱ ná di buka bwemba te̱nge̱ne̱ bo̱bo̱ e?

21 Deborah di kwaledino̱ o bebotedi mo̱ ná: “Bo̱bo̱ le nde elongisan ya bwam Satan a mabolane̱no̱.” Nde Yehova Loba a buki Satan na belongisan bao be̱se̱ nate̱n’o yidi. E be̱ so̱ to̱ nje nde e bo̱bise̱ wa, so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ wa. A me̱nde̱ jongwane̱ wa o lembe̱ mawuse̱ mo̱ngo̱. A me̱nde̱ sue̱le̱ wa to̱ na diboa. A me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea beto̱ti o ebol’ao. A me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam jombwea ebol’ango̱ ya dikalo. Kane̱ Sango ango̱ ńe o mo̱ń, o tele̱ye̱ mo̱ mulema mo̱ngo̱. Na jongwane̱ lao, we ná o buka bwemba te̱nge̱ne̱ bo̱bo̱.

MWENGE 41 Son, senga muka mam

^ par. 5 E yo̱ki po̱ye̱ biso̱ be̱se̱ ná di bo̱be ponda iwo̱. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola mambo mō̱ jeno̱ ná di bola ke̱ mulema mu ńo̱sedi biso̱. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, je ná janane̱ bo̱bo̱ na jongwane̱ la Yehova.

^ par. 4 Mina mō̱ ma wengisabe̱.

^ par. 12 Langa myango ma Laurel Nisbet o Umwe̱! ńa 22 má Dimo̱di 1993 ńa Fre̱nsi.

^ par. 69 BETELEDI BA DUTA: Munańango mō̱ a ta a bo̱bo̱ ponda po̱, nde o̱nge̱le̱ nje a bolino̱ kwaṅ, a kane̱ pe̱ Yehova. E mbaki ná Loba a mo̱nge̱le̱ nje ye̱se̱ a bolino̱ kwaṅ, na nje pe̱ eno̱ bola we̱nge̱.