Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 52

Oto dulu okufinda etekomukumo

Oto dulu okufinda etekomukumo

“Omutengi woye u undulila kOmwene, Ye ote ku kalele noshisho.” — EPS. 55:22.

EIMBILO 33 Omutengi woye u undulila kuJehova

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Etekomukumo ohali tu kumu ngahelipi?

EFIKU keshe ohatu kala twa taalela omaupyakadi nohatu ningi ngaashi hatu dulu opo tu e lididimikile. Mbela ito dimine kutya ohashi kala shipu okuungaunga nomaupyakadi ngeenge inatu teka omukumo? Etekomukumo otali dulu oku tu ningifa tuha kale vali tu na elineekelo, ouladi nehafo. Omayeletumbulo 24:10 otaa ti: “Ngeenge wa monika wa fya ounye, efiku loluhepo eenghono doye tadi ka ninipala.” Onghee hano, etekomukumo ohali kufa po eenghono odo twa pumbwa opo tu dule okuungaunga nomaupyakadi nomupondo monghalamwenyo.

2. Oshike tashi dulu oku tu teya omukumo, noshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

2 Ohatu dulu okuteka omukumo koinima ihapu. Imwe yomuyo ongaashi okuhawanenena kwetu, omaunghundi nosho yo ouyehame wa kwata moiti. Otashi dulika i kale yo ya kwatela mo okukala twa halelela oshinakuwanifwa shonhumba mehangano laJehova, ile okuudifila moshitukulwa osho shi na ovanhu ihava pwilikine. Moshitukulwa eshi ohatu ka kundafana oinima imwe oyo twa pumbwa okuninga opo tu dule okuungaunga netekomukumo.

OKUUNGAUNGA NOKUHAWANENENA NOSHO YO NOUNGHUNDI

3. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale netaleko li li pandjele li na sha nokuhawanenena kwetu?

3 Oshipu okukulika etaleko lihe li pandjele li na sha nokuhawanenena nosho yo nounghundi wetu. Osho otashi dulu oku tu ningifa tu diladile kutya Jehova ke na fiku e tu efele mounyuni mupe omolwomapuko etu. Okudiladila kwa tya ngaho okwa nyika oshiponga. Otu na okutala ko ngahelipi okuhawanenena kwetu? Ombiibeli oya popya kutya ngeno kapa li Jesus Kristus, ngeno ovanhu aveshe “ova nyona.” (Rom. 3:23) Ashike Jehova iha yandje elitulemo komapuko etu ile a teelele tu kale twa wanenena. Ponhele yaasho, oku li Tate omunahole oo a hala oku tu kwafela. Oku li yo omulididimiki. Oha kala e wete nghee hatu kondjo nounghundi wetu nosho yo etaleko lihe li pandjele olo hatu kala tu na li na sha nafye vene, nokwe lilongekida oku tu kwafela. — Rom. 7:18, 19.

Jehova oku shii oilonga yetu iwa yomonakudiwa nosho yo yopaife (Tala okatendo 5) *

4-5. Metwokumwe na 1 Johannes 3:19, 20, oshike sha kwafela ovamwameme vavali va finde etekomukumo?

4 Natu ka kundafaneni oshihopaenenwa shaDeborah naMaria. * Deborah eshi a li okaana ka li ha ungaungiwa naye pahole, naasho osha li she mu ningifa e litale ko e li omunhu mwii. Ka li ha pandulwa, naasho oshe mu ningifa a kale e na etaleko lii li na sha naye mwene. Ngeenge a ninga epuko linini okwa li he li tale ko la kwata moiti. Maria naye okwa li e na oupyakadi wa faafana. Ovapambele vaye kava li hava ungaunga naye pahole. Naasho osha li she mu ningifa a kale e udite ehe na oshilonga. Konima eshi a ninginifwa, okwa li e udite kutya ina wana okukala Ondombwedi yaJehova.

5 Ashike nande ongaho, ovamwameme ovo vavali inava efa po okulongela Jehova. Omolwashike mbela? Omolwaashi ova undulila omutengi wavo kuJehova okupitila meilikano tali di komutima. (Eps. 55:22) Ova dimina kutya Xe yavo womeulu oku shii onakudiwa yavo, etaleko lavo lii nonghee oinima oyo ye va kuma. Natango oku shii omaukwatya mawa oo tu na, nonande ohatu diladila kutya katu na sha omaukwatya mawa. — Lesha 1 Johannes 3:19, 20.

6. Vamwe otashi dulika ve linyenge ngahelipi ngeenge ova endulula enyono la faafana?

6 Vamwe otashi dulika tava kondjo nokweefa po okunyona enyono la faafana notashi dulika va kale ve linyematela. Oshoshili kutya oshi li paushitwe okukala tu udite ondjo ngeenge twa nyona. (2 Kor. 7:10) Ashike otashi ka kala sha nyika oshiponga ngeenge otwa kala hatu litokola fye vene, hatu ti: ‘Ame omunhu mwii. Jehova ota ka dula ngoo okudimina nge po vali?’ Okudiladila kwa tya ngaho okwa puka notaku dulu oku ku efifa po okulongela Jehova. Dimbuluka kutya Omayeletumbulo 24:10 okwa popya kutya eenghono detu ohadi ninipala ngeenge twa teka omukumo. Ponhele yaasho, ‘lihokolola’ kuJehova okupitila meilikano opo e ku file onghenda. (Jes. 1:18) Ngeenge owe livele ombedi shili ote ke ku dimina po. Shikwao vali, owa pumbwa okupopya novakulunhuongalo. Otave ke ku kwafela pahole u kale vali u na ekwatafano naJehova. — Jak. 5:14, 15.

7. Omolwashike tuhe na okuteka omukumo ngeenge ohatu kondjo tu longe osho shiwa?

7 Omukulunhuongalo wokoFrance wedina Jean-Luc okwa popya kombinga yaavo tava kondjo nounghundi a ti: “Omunhu oo omuyuki momesho aJehova, haye oo iha ningi omapuko nandenande, ndele omunhu oo e livele ombedi shili ngeenge okwa ningi omapuko.” (Rom. 7:21-25) Onghee hano, efa po okulitokola ngeenge oto kondjo nounghundi wonhumba. Dimbuluka kutya kape na nande oumwe omuyuki koshipala shaKalunga. Atusheni otwa pumbwa efilonghenda laKalunga okupitila mekuliloyambo. — Ef. 1:7; 1 Joh. 4:10.

8. Otwa pumbwa okukonga ekwafo kulyelye ngeenge otu udite tuhe na oshilonga?

8 Otwa pumbwa okukonga ekwafo kovamwatate novamwameme ve tu twe omukumo. Otava ka pwilikina kufye nelitulemo noku tu twa omukumo. (Omayel. 12:25; 1 Tes. 5:14) Joy, omumwameme wokoNigeria, oo a finda etekomukumo okwa ti: “Ngeno osho ondi li peni ngeno kapa li ovamwatate novamwameme? Ovamwatate novamwameme ova ulika kutya Jehova okwa nyamukula omailikano ange. Onde lihonga kuvo nghee handi dulu okutwa omukumo ovo va polimana.” Otwa pumbwa yo okukaleka momadiladilo kutya ovamwatate novamwameme haalushe hava mono kutya onaini twa pumbwa etwomukumo. Onghee hano, ofye twa pumbwa okuya kOmukriste a pyokoka noku mu lombwela kutya otwa pumbwa ekwafo.

NGEENGE TO UNGAUNGA NOUYAHAME

9. Ongahelipi Epsalme 41:3 nosho yo 94:19 tali tu tu omukumo?

9 Konga ekwafo kuJehova. Ngeenge katu udite nawa, unene tuu ngeenge ohatu lumbu nouyehame, otashi dulika shi kale shidjuu okudiladila koinima oyo iwa. Nonande Jehova ita dulu oku tu velula pashikumwifilonga paife, ohe tu hekeleke noku tu pa eenghono odo twa pumbwa opo tu dule okulididimika. (Lesha Epsalme 41:3; 94:19.) Pashihopaenenwa, ota dulu okulinyengifa Ovakriste vakwetu ve uye ve tu kwafele meumbo ile ve ke tu landele sha keefitola. Jehova ota dulu okulinyengifa ovamwatate ve tu ilikanene. Ile ota dulu oku tu dimbulukifa omishangwa donhumba tadi hekeleke odo ta di hangwa mEendjovo daye, odo da popya shi na sha neteelelo letu litunhula loku ka kala mounyuni mupe muhe na omikifi nosho yo omauyahame. — Rom. 15:4.

10. Omolwashike Isang ina kala a polimana konima eshi a xupa moshiponga?

10 Omumwatate Isang wokoNigeria, okwa li moshiponga osho she mu ningifa a fye ombinga yokolumosho. Ndokotola waye okwe mu lombwela kutya ita ka enda vali nandenande. Isang okwa ti: “Omutima wange owa li wa teyauka nomhepo yange oya li ya nyanyauka.” Ndele mbela osho ashike a kala e udite ngaho? Ahowe! Oshike she mu kwafela? Isang okwa yelifa a ti: “Fye nomukulukadi wange inatu efa po okwiilikana kuJehova nokukonakona Eendjovo daye. Otwa kala twa tokola toko okuvalula omanangeko noupuna etu, mwa kwatelwa neteelelo loku ka kala nomwenyo mounyuni mupe waKalunga.”

Nokuli naavo ve na omangabeko opalutu otava dulu okumona eenghedi dokuudifa, nokumona ehafo moukalele (Tala okatendo 11-13)

11. Oshike sha kwafela Cindy a kale a hafa eshi a kala ta ehama neenghono?

11 Omumwameme Cindy wokoMexico, okwa li a lombwelwa kutya oku na omukifi oo wa li tau dulu okutwaalela omwenyo waye. Oshike she mu kwafela e lididimike? Efiku keshe ngeenge a li ta i kepango laye, okwa li e litulila po elalakano lokuyandja oundombwedi. Okwa ti: “Okuudifa okwa kwafela nge ndi yandje elitulemo kuvamwe, ponhele yokuyandja elitulemo ketando, kouyahame nosho yo komukifi oo nda li ndi na. Onda li handi ningi ngaha: Onda li handi hovele eenghundana neendokotola nosho yo novapangi handi va pula kombinga yomaukwaneumbo avo. Opo nee, ohandi va pula kutya omolwashike va hoolola oilonga oyo idjuu. Kungaho, onda li handi mono noupu kutya oshike ve na ohokwe musho. Vamwe ova popya kutya osha pumba kovanaudu okupopifa eendokotola novapangi. Vahapu ova li hava pandula nge eshi ndi na ko nasha navo. Navamwe ova li hava pe nge omauyelele opangodi oko handi dulu okukwatafana navo. Pefimbo olo la li lidjuu neenghono, Jehova okwa li a pa nge ehafo lokomutima, osho naame sha kumwifa nge!” — Omayel. 15:15.

12-13. Ongahelipi vamwe ovo tava vele ile ovanamido va dula okukufa ombinga moukalele, nosha eta oidjemo ilipi?

12 Ovo tava vele ile ovanamido otashi dulika va kale va teka omukumo molwaashi ova ngabekwa ngeenge tashi uya poilonga yokuudifa. Ashike nande ongaho, vahapu ova dula okuyandja oundombwedi muwa. Omumwameme wedina LaureI wokoUnited States, okwa kala a tulwa komipepo oule womido 37. Okwa kala te lididimikile okankela, omatando a kwata moiti nokwa kala e na oudu woshipa. Ashike nonande okwa kala a taalela omashongo aeshe oo, ina efa po okuudifa. Okwa kala ha udifile ovapangi nosho yo ovo have uya oku mu talela po keumbo laye. Oshidjemo? Okwa kwafela ovanhu 17 va shiive Jehova. *

13 Richard omukulunhuongalo wokoFrance, okwa popya omayele taa dulu okukwafela ovo ihava di mo momaumbo ile ve li mefiloshisho loshipangelo. Okwa ti: “Ova pumbwa okutula oishangomwa pokataafula poluhaela opo i monike kuvamwe. Ngeenge ovanhu ve i mono otashi dulika va pule, naasho ohashi twala fiyo omeenghundafana. Osho ohashi tu omukumo neenghono ovamwatate novamwameme ovo ihava dulu okuudifa eumbo neumbo.” Ovamwatate va tya ngaho otava dulu okukufa ombinga moilonga yokuudifa mokushanga eenhumwafo nokuudifa pangodi.

NGEENGE INATU PEWA OSHINAKUWANIFWA OSHO TWA LI TWA HALA

14. Oshihopaenenwa sha tongomana shilipi sha tulwa po kohamba David?

14 Ope na omatomheno mahapu oo tashi dulika ta e tu imbi tuha pewe oshinakuwanifwa shonhumba osho twa hala mehangano, tashi dulika molwaashi twa kulupa, ile tuhe na oukolele, ile pe na vali eenghalo dimwe. Ngeenge ou li monghalo ya tya ngaho, oto dulu okulihonga koshihopaenenwa shohamba David. Eshi David a lombwelwa kutya haye a hoololwa a tungile Kalunga otembeli, oyo a li a halelela okutunga, okwa li a yambidida neenghono adishe oo a li e lineekelelwa oshinakuwanifwa osho kuKalunga. David okwa li a yandja nehalo liwa oinima opo i ka kwafele mokutunga otembeli. Osho kashi fi tuu oshihopaenenwa sha denga mbada osho twa pumbwa okushikula! — 2 Sam. 7:12, 13; 1 Omaf. 29:1, 3-5.

15. Hugues okwa li a finda ngahelipi etekomukumo?

15 Omumwatate Hugues wokoFrance, okwa li a efa okulonga e li omukulunhuongalo molwaashi ka li e na oukolele, nokali ha dulu nokuli okulonga sha meumbo. Okwa ti: “Pehovelo onda li nda teka omukumo neenghono nonda li ndi wete ndihe na oshilonga. Ndele mokweendela ko kwefimbo, onda ka mona kutya onda pumbwa okutambula ko onghalo yange, nonda mona ehafo eshi handi longele Jehova ngaashi handi dulu. Onda tokola toko ndiha sholole. Ngaashi Gideon novalumenhu vaye omafele atatu, ovo va li va tokola okukala molwoodi nonande ova loloka, naame onda tokola okukala molwoodi!” — Ovatok. 8:4.

16. Oshike hatu dulu okulihonga koshihopaenenwa shovaengeli?

16 Ovaengeli ovadiinini ove tu tulila po oshihopaenenwa shiwa. Pefimbo lokupangela kwohamba Ahab, Jehova okwa li a pula ovaengeli va ninge omaetepo e lili noku lili e na sha nohamba oyo ikolokoshi. Ovaengeli vahapu ova li va ninga omaetepo. Ashike Kalunga okwa li a hoolola po eetepo lomwengeli umwe noku mu lombwela kutya eetepo laye oliwa. (1 Eeh. 22:19-22) Ndele mbela osho osha li sha teya omukumo ovaengeli vakwao ovadiinini, tava diladila kutya, ‘Omolwashike twa hepeka efimbo letu nokuninga omaetepo?’ Kape na osho tashi ulike kutya osho va li ve udite ngaho. Ovaengeli ove li ovalininipiki, nova hala efimano alishe li yukifwe kuJehova. — Ovatok. 13:16-18; Eh. 19:10.

17. Oshike tu na okuninga po ngeenge inatu pewa oshinakuwanifwa shonhumba osho twa li twa hala?

17 Kaleka momadiladilo kutya oufembanghenda munene oo tu na, okukala Ondombwedi yaJehova nokuudifa Ouhamba waye. Oinakuwanifwa ihai kalelele noihai tu ningifa tu kale tu na ondilo momesho aKalunga. Ndele ondjele nelininipiko oyo hai tu ningifa tu kale tu holike kuJehova nokovamwatate novamwameme. Onghee hano, ilikana kuJehova e ku kwafele u kale u na ondjele nelininipiko. Diladila koihopaenenwa ihapu iwa yovapiya vaJehova ovo va li ve na ondjele nelininipiko oyo i li mEendjovo daye. Kala u na ehalo lokukwafela ovamwaxo monghedi oyo to dulu. — Eps. 138:6; 1 Pet. 5:5.

NGEENGE OVANHU MOSHITUKULWA SHENI VEHE NA OHOKWE

18-19. Ongahelipi to dulu okukala wa hafa nonande ovanhu moshitukulwa sheni kave na ohokwe?

18 Mbela ope na oshikando shimwe wa li wa teka omukumo molwaashi ovanhu moshitukulwa sheni vehe na ohokwe ile ihava kala momaumbo? Monghalo ya tya ngaho, ongahelipi to dulu okukaleka po ehafo loye ile oku li hapupalifa? Omaetepo amwe taa longo otaa hangwa moshimhungu, “ Eenghedi omo to dulu okuxwepopaleka oukalele woye.” Osha fimana yo okukala tu na etaleko liwa li na sha noukalele. Osho osha kwatela mo shike?

19 Yandja elitulemo kokuudifa kombinga yedina laKalunga nosho yo Ouhamba waye. Jesus okwe shi yelifa kutya ovanhu ashike vanini tava ka mona ondjila oyo tai twala komwenyo waalushe. (Mat. 7:13, 14) Ngeenge hatu longo moukalele oshi li oufembanghenda okulonga pamwe naJehova, Jesus nosho yo novaengeli. (Mat. 28:19, 20; 1 Kor. 3:9; Eh. 14:6, 7) Jehova oha kala ta kongo ovanhu ovo va hala oku mu longela. (Joh. 6:44) Onghee hano, ngeenge omunhu ina pwilikina ketumwalaka letu oshikando eshi, otashi dulika a ka pwilikine moshikando tashi uya.

20. Jeremia 20:8, 9 ote tu hongo shike shi na sha nokufinda etekomukumo?

20 Ohatu dulu okulihonga shihapu komuprofeti Jeremia. Okwa li a tuminwa koshitukulwa osho sha li shi na ovanhu ihava pwilikine nandenande. Ovanhu ova li have mu tuku noku mu sheka “omutenya aushe.” (Lesha Jeremia 20:8, 9.) Pomhito imwe okwa li a teka omukumo nokwa li a hala okweefa po okuudifa. Ashike ka li eshi ninga. Omolwashike mbela? “Ondjovo yOmwene” oya li ya fa omundilo u li meni laye, nokali ta dulu oku u lididimikila! Nafye osho hatu ka kala tu udite ngaho ngeenge otwa yadifa omadiladilo nomitima detu nEendjovo daKalunga. Naalo olo limwe lomomatomheno kutya omolwashike tu na okulesha Ombiibeli efiku keshe nokudilonga kwaasho twa lesha. Oshidjemo, ohatu ka hapupalifa ehafo letu, nohatu ka mona oidjemo ihapu iwa moshitukulwa shetu. — Jer. 15:16.

21. Ongahelipi to dulu okufinda etekomukumo, kashi na nee mbudi kutya ola etifwa kushike?

21 Deborah, oo a popiwa metetekelo, okwa ti: “Etekomukumo oli li oshilongifo sha kwata moiti shaSatana.” Ashike oilongifo yaSatana oi dulike eenghono kuJehova Kalunga. Onghee hano, ngeenge owa teka omukumo pula ekwafo kuJehova. Ote ke ku kwafela u ungaunge nokuhawanenena kwoye nosho yo nounghundi woye. Ote ke ku yambidida eshi to yahama. Ote ke ku kwafela u kale u na etaleko li li pandjele li na sha noinakuwanifwa yoye. Ote ke ku kwafela u kale u na etaleko liwa li na sha noukalele woye. Komesho yaaishe, kala ho mbubulile Tate yetu womeulu oisho yoye. Kekwafo laye, ote ke ku kwafela u dule okufinda etekomukumo.

EIMBILO 41 Uda eilikano lange

^ okat. 5 Atusheni omafimbo amwe ohatu kala twa teka omukumo. Moshitukulwa eshi ohatu ka kundafana oinima imwe yokondadalunde oyo twa pumbwa okuninga ngeenge twa teka omukumo. Ohatu ka mona kutya ohatu dulu okufinda etekomukumo kekwafo laJehova.

^ okat. 4 Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

^ okat. 12 Lesha ondjokonona yonghalamwenyo yaLaurel Nisbet mo-Awake! yo 22 Januali 1993.

^ okat. 69 OMASHANGELO OMAFANO: Omumwameme a teka omukumo oule wokafimbo, ndele okwa diladila shi na sha noilonga yaye yomonakudiwa nokwa ilikana kuJehova. Okwa mona kutya Jehova ota dimbuluka oilonga oyo a longa monakudiwa, naasho ta longo paife.