1. Sar šaj o obeshrabruvanje te vlijajnel upri amende?

SEKOVA dive soočinaja amen problemencar hem trudinaja amen te ikljova lencar ko krajo. Ama, but popharo tano te soočina amen e problemencar keda siem obeshrabrime. Adaleske, ko obeshrabruvanje valjani te dikha sar čor so šaj te čorel amendar amari doverba, i hrabrost hem o bahtalipe. Ko Izreki 24:10 pišinela: „Ako obeshrabrinea tut ko dive keda isi tut nevolja, tli sila ka slabonel“. Znači, o obeshrabruvanje šaj te lel amari sila, hem adava kerela te ovel amenge popharo te ikljova ko krajo e problemencar.

2. Kola bukja šaj te obeshrabrinen amen, hem so ka dikha ki akaja statija?

² Isi but bukja so šaj te obeshrabrinen amen. Nesave lendar tane amare negativna misle baši amende, amare greške ili o nasvalipe. Isto agjaar, šaj te ova obeshrabrime ako na dobinaja i zadača so mangaja la ki služba e Jehovaske ili ako propovedinaja ko podračje kote so o manuša na mangena te šunen. Ki akaja statija ka dikha so šaj te kera te na ačhova obeshrabrime.

3. So šaj te pomožinel amenge te ovel amen ispravno stavi baši amari nesovršenost?

³ But tano lokho te ovel amen pogrešno stavi baši amari nesovršenost hem bašo amare greške. Tegani šaj te mislina kaj adaleske so grešinaja, o Jehova nane te mangel te živina ko raj. Asavko razmislibe šaj te ovel but opasno. Sar valjani te dikha ki amari nesovršenost?  I Biblija vakerela kaj osven o Isus Hristos, sa o manuša grešingje (Rim. 3:23). Ama, o Jehova na koncentririnela pe ko amare greške hem na očekujnela amendar te ova sovršena. Namesto adava, ov tano Dad pherdo mangipaja so mangela te pomožinel amenge. Isto agjaar, ov tano strplivo. Ov dikhela sar but džene amendar trudinena pe te postapinen ispravno hem te ovel len ispravno stavi baši peste, adaleske mangela te pomožinel amenge (Rim. 7:18, 19).

4-5. Sprema 1. Jovanovo 3:19, 20, so pomožingja e duje phenjenge te na ačhoven obeshrabrime?

⁴ Te dikha o primer e Deborakoro hem e Marijakoro. * Keda sine tikni e Deborakiri familija but puti ponašinela pe sine laja lošno hem adava kergja te osetinel pe ponižimi. Retko pofalinena la sine. Adaleske keda barili dikhela sine but negativno ki peste. Keda kerela sine tikne greške, mislinela sine kaj ništo šukar našti te kerel. E Marija da sine la slično problemi. Lakiri familija ponižinela la sine. Adaleske počmingja te mislinel kaj na vredinela ništo. Otkeda krstingja pe da, mislinela sine kaj nane dovolno šukar te phiravel e Devleskoro anav!

⁵ Sepak akala duj phenja na čhinavgje te služinen e Jehovaske. Soske? Jekh buti so kergje tani molingje pe e Jehovaske hem vakergje leske sar osetinena pe (Ps. 55:22). Ola halile kaj amaro nebesno Dad so mangela amen džanela kaj o lošna bukja so slučingje pe amenge šaj te keren te dikha negativno ki amende. Ama, isto agjaar, ov dikhela o šukar osobine ki amende, čak ako amen mislinaja kaj nane amen. (Čitin 1. Jovanovo 3:19, 20.)

6. Sar šaj nekoj te reagirinel ako palem kerela isto greška?

⁶ Nekoj so trudinela pe te čhinavel te kerel nešto soj pogrešno šaj te obeshrabrinel pe ako kerela i isto greška. Normalno tano te osetina amen dži negde kriva keda grešinaja (2. Kor. 7:10). Ama, na valjani te dža ki krajnost hem te osudina amen, agjaar so ka mislina: „Na ovela man ništoske. O Jehova nikogaš nane te prostinel mange“. Ama, adava nane čače. Asavko negativno razmislibe šaj te kerel te čhinava te služina e Jehovaske. Ma bistre adava so čitingjem ko Izreki 24:10 — amari sila ka slabonel keda siem obeshrabrime. Namesto adava, rode e Jehova ki molitva hem rode lestar te prostinel tuke (Isa. 1:18). Keda ka dikhel kaj iskreno kainea tut, ov ka prostinel tuke. Isto agjaar, ker lafi e starešinencar. Ola strplivo ka pomožinen tuke palem te ove duhovno zoralo (Jak. 5:14, 15).

7. Soske na valjani te obeshrabrina amen ako amenge pharo te kera adava soj ispravno?

 ⁷ O Žan-Luk, jekh starešina tari Francija, vakerela okolenge so isi len slabost hem borinena pe laja kaj „o pravedno manuš anglo Jehova nane adava so nikogaš na grešinela nego okova kaske soj žal bašo ple greške hem sekogaš kainela pe“ (Rim. 7:21-25). Adaleske ma mislin kaj na vredinea adaleske so isi tut slabost hem borinea tut laja. Ma bistre sarine grešinaja, hem adaleske valjani amenge e Jehovaskoro šukaripe so na zaslužinaja le kova so dela le preku i otkupnina (Ef. 1:7; 1. Jov. 4:10).

8. Kastar šaj te roda pomoš keda siem obeshrabrime?

⁸ Keda siem obeshrabrime šaj te roda pomoš taro amare phralja hem phenja — amari duhovno familija! Ola šaj te šunen amen keda isi amen potreba te kera lafi hem pumare lafencar šaj te ohrabrinen amen (Izr. 12:25; 1. Sol. 5:14). I Džoj, jekh phen tari Nigerija koja so sine obeshrabrimi vakerela: „So ka ovel sine mancar te na oven sine o phralja hem o phenja? Ola tane dokaz kaj o Jehova odgovorinela ko mle molitve. Isto agjaar, lendar sikliljum te ohrabrinav e javeren keda tane obeshrabrime“. Adaleske na valjani te bistra kaj amare phralja hem phenja na džanena sekogaš keda valjani amenge ohrabruvanje. Adaleske amen valjani te dža ko jekh zrelo phral ili phen hem te vakera leske ili lake kaj valjani amenge pomoš.

9. Sar o Psalm 41:3 hem 94:19 ohrabrinena amen?

⁹ Rode pomoš taro Jehova. Keda isi amen nasvalipe kolestar so našti te sasljova, šaj te ovel amenge pharo te mislina pozitivno. Iako o Jehova na sasljarela amen čudoja, ov utešinela amen hem dela amen sila so valjani amenge te šaj te izdržina. (Čitin Psalm 41:3; 94:19.) Na primer, šaj te pottikninel jekhe phrale ili phenja te pomožinel amen ko kherutne bukja ili te pazarinel amenge. Ov šaj te pottikninel amare phralen te molinen pe amencar. Ili, šaj te setinkerel amen ko nesave utešna misle tari Biblija, sar soj amari but šuži nadež bašo sovršeno životo bizo nasvalipe hem dukh ko nevo sveto so ka avel (Rim. 15:4).

10. Soske o Isang iako sine le nesrekja na ačhilo obeshrabrimo?

¹⁰ O Isang tari Nigerija, sine le jekh nesrekja hem ačhilo invalidi. O doktori vakergja leske kaj nikogaš više nane te phirel. Ov vakergja: „Sium sine but razočarimo“. Ama, dali ačhilo razočarimo? Na. So pomožingja leske? O Isang objasninela: „Me hem mli romni nikogaš na čhinavgjem te molina amen e Jehovaske hem te proučina leskoro Lafi. Isto agjaar, blagodarna siem bašo sa o bereketija so isi amen sar soj i nadež bašo životo ko e Devleskoro nevo sveto“.

11. Sar šaj sine i Sindi te ovel bahtali iako sine but nasvali?

¹¹ I Sindi koja so živinela ko Meksiko, sine la nasvalipe kolestar so šaj te merel pe. So pomožingja lake te izdržinel? Oj odlučingja sekova dive keda ka džal ki terapija te svedočinel nekaske. Oj vakerela: „Adava pomožingja mange te koncentririnav man ko javera namesto ki mli operacija, ki dukh hem ko adava kobor sium sine nasvali. Adava kerava le sine agjaar so džikote kerava sine lafi e doktorencar hem e sestrencar, pučava len sine bašo lengere familie. Palo adava, pučava len sine soske biringje doborom phari buti. Agjaar, džanava sine koja tema interesinela len sine. Nesave lendar vakergje mange kaj tano retko nekoj taro pacientija te  pučen len sar tane. Hem but džene sine blagodarna bašo interes so sikavgjum lenge. Nesave lendar čak dengje man pli adresa hem pumaro telefonsko broj. Džanljum kaj o Jehova ka pomožinel mange te izdržinav akava pharo vreme. Ama sium sine iznenadimi kobor but bahtalipe dengja man!“ (Izr. 15:15).

12-13. Sar svedočingje nesave soj tane nasvale ili so nane len sila, hem savo sine o rezultati?

¹² Okola soj tane nasvale ili nane len sila šaj te obeshrabrinen pe soske našti te propovedinen doborom kobor so ola mangena. Sepak, but džene arakhle način sar te svedočinen. I Lorel, jekh phen tari Amerika, 37 berš sine ki mašina dišibaske! Isto agjaar, sine la rako nekobor operacie hem problemija e kožaja. Čak ko akala phare okolnostija oj na čhinavgja te propovedinel. Oj svedočinela sine e sestrenge hem javerenge so avena sine ki late khere. Agjaar, oj pomožingja 17 manušenge te zapoznajnen o čačipe tari Biblija! *

¹³ O Rišar, jekh starešina tari Francija, isi le but šukar predlog bašo okola so našti te ikljoven taro pumare khera ili soj tane ki bolnica. Ov vakerela: „Mlo predlog tano te čhiven literatura ko thana kote so šaj te dikhen o javera. Keda o manuša ka nakhen ka dikhen i literatura hem ka pučen soj adava. Hem agjaar šaj te svedočinen. Akava šaj but te ohrabrinel amare phralen hem phenjen so našti te propovedine taro kher ko kher“. Okola so našti te ikljoven taro pumare khera šaj isto agjaar te propovedinen agjaar so ka pišinen pismija hem ka svedočinen preku telefoni.

14. Savo šužo primer dengja amen o David?

¹⁴ Isi but pričine soske šaj nane amen nesave zadače so mangaja len ki e Jehovaskiri organizacija. Na primer, šaj siem but phure, isi amen problemija sastipaja ili taro javera okolnostija. Ako siem ki asavki situacija šaj but te sikljova taro cari o David. Ov but manglja te kerel e Devleske hrami, ama o Jehova vakergja leske kaj nekoj javer ka kerel adava. O David celo vilea poddržingja adale kaske so sine dendi i zadača agjaar so dengja but zlato hem srebro bašo hrami. Kobor šužo primer mukhlja amenge o David! (2. Sam. 7:12, 13; 1. Let. 29:1, 3-5).

15. So pomožingja e Aleneske te na ačhovel obeshrabrimo?

¹⁵ O Alen, jekh phral tari Francija, čhinavgja te služinel sar starešina adaleske so sine le problemija sastipaja, čak našti sine te kerel nesave tikne bukja ko  kher. Ov pišinela: „Ko početok, osetinava man sine kaj na vredinava hem sium sine but razočarimo. Ama, sar so nakhela sine o vreme haliljum kobor tano važno te prifatinav mli situacija, hem bahtalo sium so šaj ki asavki da situacija te služinav e Jehovaske. Odlučno sium te na otkažinav man. Isto sar o Gedeon hem leskere 300 manuša kola so sine but umorna, ponadari da ka borinav man!“ (Sud. 8:4).

16. So šaj te sikljova taro angelija?

¹⁶ O verna angelija tane šukar primer. Na primer, jekh puti o Jehova pučlja e angelen te vakeren predlogija bašo adava sar te hovaven e lošno care e Ahave. Nesave angelija dengje predlogija. Ama, o Jehova biringja jekhe angeleskoro predlog hem vakergja leske kaj adava ka uspejnel (1. Car. 22:19-22). Dali o javera verna angelija obeshrabringje pe hem dali mislingje: „So džabe trošingjum mlo vreme te dav predlog?“ Nane amen nisavo dokaz kaj agjaar razmislingje. O angelija tane čače ponizna, hem mangena te den celo slava e Jehovaske (Sud. 13:16-18; Otk. 19:10).

17. So šaj te kera ako osetinaja amen razočarime adaleske so na dobingjem nesavi zadača?

¹⁷ Ma bistre kaj i najbari prednost so šaj te ovel amen tani te phirava e Devleskoro anav hem te propovedina bašo leskoro Carstvo. O zadače šaj te dobina len hem te našava len, ama ola na kerena amen poskapocena anglo Devel. O Jehova hem amare phralja hem phenja ka mangen amen ako siem ponizna hem skromna. Adaleske molin e Jehova te pomožinel tuke te ačhove ponizno hem skromno. Razmislin bašo sa o šukar primerija taro e Jehovaskere ponizna sluge soj pišime ki Biblija. Spremno služin tle phralenge najšukar so šaj (Ps. 138:6; 1. Pet. 5:5).

18-19. Sar šaj te ova bahtale iako o manuša ko amaro podračje na mangena te šunen?

¹⁸ Dali ponekogaš sian obeshrabrimo adaleske so o manuša ko tlo podračje na mangena te šunen o šukar haberi ili našti te arakhe len khere? Sar šaj ko asavke da situacie te ačhova bahtale? Nesave praktična predlogija šaj te arakha ki ramka „ Sar te kere pošukar tli služba“. Isto agjaar,  but tano važno te ovel amen ispravno stavi baši služba. So značinela adava?

¹⁹ Ma bistre kaj i glavno pričina soske propovedinaja tani te vakera e manušenge e Devleskoro anav hem te vakera lenge bašo leskoro Carstvo. O Isus vakergja kaj hari džene ka oven leskere sledbenikija (Mat. 7:13, 14). Keda siem ki služba isi amen i čest te sorabotina e Jehovaja, e Isusea hem e angelencar (Mat. 28:19, 20; 1. Kor. 3:9; Otk. 14:6, 7). O Jehova privlečinela ki peste e iskrena manušen so mangena te služinen leske (Jovan 6:44). Adaleske, ako nekoj na mangela te šunel o haberi akana, šaj ka mangel te šunel javer puti.

20. So šaj te sikljova taro Eremija 20:8, 9 keda siem obeshrabrime?

²⁰ Šaj but te sikljova taro o proroko o Eremija. Valjani sine te propovedinel ko podračje kote so nikoj na mangela sine te šunel le. O manuša vredžinena le sine hem asana leske sine „po celo dive“. (Čitin Eremija 20:8, 9.) Ov sine doborom razočarimo so mangela sine te otkažinel pe. Ama na kergja adava. Soske? „E Jehovaskoro lafi“ sine sar jag andre ki leste hem našti sine te ikerel la ki peste! Amen da šaj te ova sar leste ako pheraja amare misle hem amaro vilo adalea so vakerela e Devleskoro Lafi. Akaja tani panda jekh pričina soske valjani sekova dive te proučina i Biblija hem hor te razmislina baši late. Agjaar ka ova pobahtale hem ka ova pouspešna ki služba (Erem. 15:16).

21. Sar šaj te borina amen keda siem obeshrabrime tari bilo koj pričina?

²¹ I Debora soj spomnimi angleder vakerela: „O obeshrabruvanje tano jekh but mokjno oružje so koristinela le o Satana“. Ama, o Jehova tano but pomokjno taro Satana hem taro leskoro oružje. Adaleske, keda sian obeshrabrimo tari bilo koja pričina, molin tut e Jehovaske. Ov ka pomožinel te dikhe ispravno ko tle greške hem ki tli nesovršenost. Ov ka del tut sila keda sian nasvalo, ka pomožinel tuke te ovel tut ispravno stavi sprema tle zadače hem ka pomožinel tuke pozitivno te dikhe ki služba. Hem soj najvažno phrav tlo vilo tle nebesno Dadeske. Ov ka pomožinel tuke te borine tut keda sian obeshrabrimo.