Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

PĚNGANGĚNDUNGANG 52

Cara Lumawang Pěndang Nakadodọ Naung

Cara Lumawang Pěndang Nakadodọ Naung

”Sarakangke bawawaěngu si Yehuwa, kụ i Sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kau.”​—MZ. 55:22.

KAKANTARỊ 33 Sarakang Bawawangu si Yehuwa

TINJAUAN *

1. Apa pengaruh pěndang nakadodọ naung si kitẹ?

ĚLLO-ĚLLO i kitẹ nakahombang masalah kụ i kitẹ mětẹ̌tawakal᷊i tumatěngo ene. Katewe, i kitẹ masigěsạ tumatěngo masalah mạeng i kitẹ nakadodọ naung. Pěndang nakadodọ naung ene botonge makailang karal᷊uasẹ̌ i kitẹ dingangu makakoạ si kitẹ mẹ̌pěndang i kitẹ tawe maarěga. Amsal 24:10 dingangu catatan kakine nẹ̌bera, ”Mạeng i kau kailangengu sěmangatẹ̌ su tempong sigěsạ, katatoghasu sarung makurang.” Nal᷊ahẹ, pěndang nakadodọ naung sarung makailang katatoghasẹ̌ botonge paketang i kitẹ gunang tumatěngo haghing masalah su pěbawiahẹ̌.

2. Manga hal᷊ẹ̌ apa botonge makakoạ si kitẹ makadodọ naung, kụ apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

2 Piạ lawọ hal᷊ẹ̌ botonge makakoạ si kitẹ makadodọ naung, piạ bọu ral᷊unge dingangu bọu likude. Aramanung, i kitẹ nakadodọ naung ual᷊ingu pẹ̌sasal᷊a nikoạ i kitẹ, kurang i kitẹ, dingangu ual᷊ingu sakị nikahombangeng i kitẹ. I kitẹ lai nakadodọ naung ěndịu ual᷊ingu tawe nakatarimạ hak istimewa arau ual᷊ingu něnginjilẹ̌ su tampạ taumata madiri dumaringihẹ̌ habarẹ̌ mapia. Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung soal u piram baụ hal᷊ẹ̌ botonge koateng i kitẹ su tempong nakadodọ naung.

SU TEMPONG TUMATĚNGO KARAL᷊OMENG BATANGENG

3. Apa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu piạ tiněna seimbang soal u karal᷊omeng i kitẹ?

3 I kitẹ gampang tawe seimbang měmanda karal᷊ome arau kurang i kitẹ hala. Kụ, ene makakoạ si kitẹ mẹ̌tiněna ual᷊ingu i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a, Yehuwa madiri i kitẹ sumuẹ̌ su Firdaus. Tiněna kerene makawahaya. Kerea i kitẹ měmanda karal᷊omeng batangeng i kitẹ? Alkitapẹ̌ naul᷊ị kěbị taumata ”marosa”, kecuali Yesus Kristus. (Rm. 3:23) Katewe, Mawu Yehuwa tawe kětạeng měmanda pẹ̌sasal᷊ang i kitẹ arau mělẹ̌harapẹ̌ i kitẹ masukụ. I Sie kai Amang makěndagẹ̌ kụ mapulu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. I Sie lai masabarẹ̌. I Sie nakasilo kerea i kitẹ mětẹ̌tawakal᷊i lumawang karal᷊ome dingangu tiněna tawe seimbang soal u watangeng i kitẹ, kụ i Sie sadia mẹ̌tul᷊ung si kitẹ.​—Rm. 7:18, 19.

Yehuwa masingkạ manga hal᷊ẹ̌ mapia nikoạ i kitẹ su tempong tamai dingangu orasẹ̌ ini (Pěmanda paragraf 5) *

4-5. Apa niul᷊ị 1 Yohanes 3:19, 20 kụ nakatul᷊ung darua saudari limawang pěndang nakadodọ naung?

4 Kěnang pẹ̌tiněna pengalaman i Debi dingangi Maria. * Su tempong bědang kadodọ, i Debi masau lẹ̌heghesang. I sie lai tawe masau dalong. Kụ, ene nakakoạ si sie piạ tiněna negatif soal u watangenge. Su tempong i sie někoạ pẹ̌sasal᷊a kadodọ, i sie nẹ̌pěndang i sie seng tawe makakoạ barang mapia. I Maria lai piạ masalah mẹ̌sul᷊ung. Kěluargane mělẹ̌heghesẹ̌ si sie. Suwụe, i sie nẹ̌pěndang i sie tawe maarěga. Sarang i sie bọu nibaptisẹ̌, i sie lai nẹ̌pěndang i sie tawe layak isěbạ Sahiding Yehuwa.

5 Maning kerene, darua saudari ene tawe něngědo nẹ̌tahamawu si Yehuwa. Kawe nụe? Ual᷊ingu i rẹ̌dua nẹ̌doa si Yehuwa dingangu nẹ̌běke kerea pěndang i rẹ̌dua. (Mz. 55:22) I rẹ̌dua nakaěna i Amang makěndagẹ̌ su sorga masingkạ manga hal᷊ẹ̌ dal᷊akị nikahombangeng i kitẹ ene makakoạ si kitẹ mẹ̌tiněna něgatif soal u watangeng i kitẹ. Katewe, i Sie lai němanda manga sipatẹ̌ mapia kụ piạ si kitẹ maning i kitẹ tawe nẹ̌tiněna soal u manga sipatẹ̌ mapia ene.​—Basa 1 Yohanes 3:19, 20.

6. Aramanung kerea pěndang i kitẹ su tempong i kitẹ saụ někoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌sul᷊ung?

6 I kitẹ aramanung mětẹ̌tawakal᷊i gunang měngědo měkoạ barang nẹ̌sal᷊a. Katewe, mạeng i kitẹ saụ někoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌sul᷊ung, ene makakoạ si kitẹ makadodọ naung. I kitẹ biasane piạ pěndang nẹ̌sal᷊a. (2 Kor. 7:10) Katewe, i kitẹ tawe wotonge piạ pěndang nẹ̌sal᷊a tumanịu gěguwạ, kụ mẹ̌pikirẹ̌, ’Iạ seng tawẹ apa gunane. Yehuwa tawe měgělị ampung si siạ.’ Piạ tiněna kerene kai nẹ̌sal᷊a, kụ ene sarung makakoạ si kitẹ měngědo mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Pẹ̌tahěndung apa niwasang i kitẹ su Amsal 24:10, katatoghasi kitẹ sarung makurang mạeng i kitẹ makadodọ naung. Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ měnul᷊idẹ̌ masalah dingangi Yehuwa bọu daroa kụ mẹ̌dorong ampung si Sie. (Yes. 1:18) Su tempong Yehuwa makasilo i kitẹ kahěngang-hěngang nẹ̌dorong ampung, i Sie sarung měgělị ampung si kitẹ. Bọu ene lai, i kitẹ botonge makitul᷊ung su penatua, i sire sarung masabarẹ̌ mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tadeạu saụ masehatẹ̌ secara rohani.​—Yak. 5:14, 15.

7. Kawe nụe i kitẹ tawe wotonge makadodọ naung mạeng i kitẹ masigěsạ měkoạ barang nihino?

7 Jean-Luc, sěngkatau penatua su Prancis, nẹ̌bera si sire apang lụlawang karal᷊omeng batangeng, ”Taumata matul᷊idẹ̌ su těngong Yehuwa, ene kai bal᷊inẹ taumata tawe měkẹ̌koạ pẹ̌sasal᷊a, katewe taumata apang mědẹ̌dorong ampung su tempong někoạ pẹ̌sasal᷊a dingangu sěntiniạ mětẹ̌tobatẹ̌.” (Rm. 7:21-25) Hakị u ene, abe mẹ̌tiněna i kau seng tawe maarěga mạeng i kau mětẹ̌tawakal᷊i lumawang karal᷊omeng batangeng. Ual᷊ingu i kitẹ kěbị měkẹ̌koạ pẹ̌sasal᷊a, i kitẹ kěbị membutuhkan kapiang naung makạlaherang bọu i Yehuwa, kụ i Sie něnodẹ ene su tempong něgělị tatěbusẹ̌.​—Ef. 1:7; 1 Yoh. 4:10.

8. Su tempong i kitẹ nakadodọ naung, si sai i kitẹ botonge makitul᷊ung?

8 Anạu sěmbaụ su sidang sarung měnoghasẹ̌ si kitẹ! I sire sarung dumaringihẹ̌ su tempong i kitẹ mẹ̌bisara si sire kụ i sire lai sarung měnoghasẹ̌ si kitẹ. (Amsal 12:25; 1 Tes. 5:14) I Joy, sěngkatau saudari su Nigeria, lụlawang pěndang nakadodọ naung. I sie nẹ̌bera, ”Iạ běga měngsang makoạ kerea mạeng tawẹ apa anạu sěmbaụku. I sire nakoạ sasimbahu daroaku. Iạ lai nakaěndung bọu i sire kerea carane měnoghasẹ̌ taumata apang nakadodọ naung.” Katewe, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung anạu sěmbaụ tawe sěntiniạ masingkạ i kitẹ membutuhkan tul᷊umang. Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ mědeạ anạu sěmbaụ apang matělang su rohani, kụ maul᷊ị si sire i kitẹ membutuhkan tul᷊umang.

SU TEMPONG MASAKỊ

9. Kerea Mazmur 41:3 dingangu 94:19 botonge makatoghasẹ̌ si kitẹ?

9 Pẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa. Su tempong i kitẹ tawe tumanịu masehatẹ̌ arau seng marěngụ masakị, i kitẹ aramanung masigěsạ mẹ̌tiněna positif. Maning Yehuwa tawe měkoạ mukjizat gunang mapakapia si kitẹ orasẹ̌ ini, i Sie botonge měhiborẹ̌ dingangu měgělị katatoghasẹ̌ si kitẹ tadeạu botonge mẹ̌tatahang. (Basa Mazmur 41:3; 94:19.) Contone, i Sie aramanung měkoạ anạu sěmbaụ i kitẹ mẹ̌tul᷊ung si kitẹ su hal᷊ẹ̌ u wal᷊e arau mẹ̌tul᷊ung mẹ̌bělanja. I Sie lai aramanung měkoạ anạu sěmbaụ i kitẹ mẹ̌doa dingangi kitẹ. Arau i Sie měkoạ si kitẹ makatahěndung manga ayatẹ̌ su Alkitapẹ̌ kụ nělahẹ soal u pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ masehatẹ̌ su dunia wuhu.​—Rm. 15:4.

10. Kawe nụe i Isang tawe turusẹ̌ nasusah naung su apang bọu nasilakạ?

10 Isang, sěngkatau saudara mětẹ̌tanạ su Nigeria, nasilakạ kụ napěrlameng. Dokterẹ̌ naul᷊ị i sie seng tawe makaral᷊eng. Isang nẹ̌běke, ”Iạ sěbạe nasusah naung dingangu nikailangengu sěmangatẹ̌.” Katewe, apa i sie turusẹ̌ nikailangengu sěmangatẹ̌? Tala. Apa nakatul᷊ung si sie? Isang naul᷊ị, ”Iạ dingangu kawingku tawe něngědo nẹ̌doa si Yehuwa dingangu něngěndung Hengetang’E. I kami lai něndekeng al᷊amatẹ̌ seng nitarimạ i kami, sarang lai pělaharapẹ̌ gunang měbiahẹ̌ su dunia wuhu.”

Taumata apang masakị arau badange piạ kurange botonge makaěbạ cara gunang měnginjilẹ̌ kụ makapěndang karal᷊uasẹ̌ (Pěmanda paragraf 11-13)

11. Kerea i Cindy nakaěbạ karal᷊uasẹ̌ su tempong masakị?

11 I Cindy, sěngkatau saudari mětẹ̌tanạ su Meksiko, nakaěbạ sakị makapate si sie. Kerea i sie timatěngo ene? Su tempong nakiundang, i sie někoạ rencana gunang měnginjilẹ̌ ěllo-ěllo. I sie němohẹ, ”Su tempong někoạ ene, iạ limembong fokus su taumata wal᷊inẹ sul᷊ungu su operasi, sakị, dingangu tědụ nikapěndangengku. Iạ biasane měkěkoạ ini: Su tempong mẹ̌bisara dingangu dokterẹ̌ arau suster, iạ sarung mẹ̌kiwal᷊o soal u kěluargang i sire. Bọu ene, iạ mẹ̌kiwal᷊o kawe nụe i sire němile hal᷊ẹ̌ masigěsạ ene. Su apang bọu nẹ̌kiwal᷊o kerene, iạ limembong gampang měmile topik botonge makakanoạ naung i sire. Lawọ bọu i sire naul᷊ị pasien biasane tawe mẹ̌kiwal᷊o si sire, ’Kerea habarẹ̌?’ Kụ, lawọ nakitarimakasẹ si siạ ual᷊ingu iạ mapadul᷊i si sire. Pirang katau lai něgělị alamatẹ̌ dingangu nomor telepon i sire. Nal᷊ahẹ, su tempo masigěsạ su pěbawiahẹ̌ku, Yehuwa něgělị si siạ karal᷊uasẹ̌ su naung kụ ene nakaherang si siạ.”​—Amsal 15:15.

12-13. Kerea pirang katau apang masakị botonge tatapẹ̌ měnginjilẹ̌, kụ apa hasile?

12 Taumata masakị biasane makadodọ naung ual᷊ingu tawe makakoạ mal᷊awọ gunang hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. Maning kerene, lawọ seng nakoạ contoh mapaelẹ̌ gunang i kitẹ. Su Amerika Serikat, sěngkatau saudari arenge Laurel něbiahẹ̌ su ral᷊ungu paru-paru uase karěngụe 37 su taunge. I sie lai nakaěbạ kanker, harusẹ̌ pirang sul᷊ẹ oprasiang, dingangu nakaěbạ sakị su pisi. Maning nakahombang sigěsạ sěbạe mawěhạ, i sie tawe něngědo něnginjilẹ̌. I sie něnginjilẹ̌ su perawat dingangu su taumata apang diměnta su wal᷊ene. Apa hasile? I sie nẹ̌tul᷊ung 17 su kataune gunang měngěndung soal i Yehuwa. *

13 Richard, sěngkatau penatua su Prancis, něgělị těgu mapaelẹ̌ gunang i sire apang tawe makasěbang bọu wal᷊e arau mětẹ̌tanạ su fasilitas perawatan. I sie nẹ̌bera, ”Mapaelẹ̌ mạeng i sire mẹ̌taho piram baụ bukẹ̌ arau majalah su sěmbaụ tampạ tadeạu gampang kasilonangu taumata. Mạeng taumata makasilo ene, i sire sarung mẹ̌kiwal᷊o soal u manga bawasang ene. Ini botonge makatoghasẹ̌ anạu sěmbaụ apang tawe makapěnginjilẹ̌ bọu wal᷊e sarang bal᷊e.” Anạu sěmbaụ apang tawe makasěbang bọu wal᷊e botonge lai měnginjilẹ̌ měpakẹ suratẹ̌ arau telepon.

SU TEMPONG TAWE NAKAĚBẠ HAK ISTIMEWA

14. Kerea i Datu Daud nakoạ contoh mapaelẹ̌ gunang i kitẹ?

14 Ual᷊ingu umurẹ̌, kasasehatẹ̌, arau hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ, i kitẹ aramanung tawe nakaěbạ piram baụ tugasẹ̌ arau hak istimewa su sidang arau wilayah. Mạeng i kitẹ nakahombang situasi ini, i kitẹ botonge mẹ̌těno si Datu Daud. Datu Daud sěbạe mapulu měndarisị bait, katewe Yehuwa němile taumata wal᷊inẹ gunang měkoạ hal᷊ẹ̌ ene. Maning kerene, i Daud nẹ̌tul᷊ung tau seng nipileng Yehuwa, kụ i sie lai něgělị lawọ bul᷊aeng dingangu perak gunang proyek ene. I sie nakoạ contoh mapaelẹ̌ gunang i kitẹ.​—2 Sam. 7:12, 13; 1 Taw. 29:1, 3-5.

15. Kerea i Hugues timatěngo pěndang nakadodọ naung?

15 Ual᷊ingu masalah kasasehatẹ̌, i Hugues, sěngkatau saudara su Prancis, něngědo nakoạ penatua, kụ i sie lai tawe makakoạ manga hal᷊ẹ̌ dararodọ su wal᷊ene. I sie němohẹ, ”Humotong, iạ nẹ̌pěndang iạ tawẹ apa gunane, kụ iạ sěbạe nakadodọ naung. Katewe bọu ene, iạ nakaěna iạ harusẹ̌ měnarimạ kurangku, kụ iạ nakaěbạ karal᷊uasẹ̌ su tempong někoạ kapulung Yehuwa maning badangku piạ kurange. Iạ nẹ̌tawakal᷊i tadeạu tawe měngědo. Kere i Gideon dingangu manga hapịe, maning nal᷊owe tatapẹ̌ nẹ̌sekẹ, iạ lai mapulu kere i sire tatapẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i.”​—Hak. 8:4.

16. Apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu manga malaekatẹ̌?

16 Manga malaekatẹ̌ lai nakoạ pẹ̌tatěnoěng mapaelẹ̌. Su kanandụu pěmamarentang Datu Ahab, Yehuwa nẹ̌dorong těgu su manga malaekatẹ̌ soal u kerea měngakal᷊ẹ̌ datu dal᷊akị ene. Lawọ malaekatẹ̌ něgělị těgu. Katewe, Mawu němile těgu bọu sěmbaụ malaekatẹ̌ kụ naul᷊ị těgune ene sarung berhasil. (1 Raj. 22:19-22) Apa malaekatẹ̌ bal᷊inẹ nakadodọ naung kụ ěndịu nẹ̌pikirẹ̌, ’Tawẹ gunane iạ něpakẹ tempo dingangu něgělị těgu.’ I sire tantu tawe někoạ ene. Manga malaekatẹ̌ kai kahěngang-hěngang masanạ naung dingangu mapulu kěbị daralo kětạeng gunang Yehuwa.​—Hak. 13:16-18; Why. 19:10.

17. Apa wotonge koatengu mạeng i kau nakadodọ naung ual᷊ingu tawẹ apa hak istimewa?

17 Pẹ̌tahěndung, hak istimewang i kitẹ kaguwạkenge ene kai nakoạ Sahiding Yehuwa dingangu měhabarẹ̌ Kararatuang’E. I kitẹ aramanung makaěbạ arau kailangengu sěmbaụ tugasẹ̌, katewe i kitẹ maarěga su těngong Mawu bal᷊inẹ ual᷊ingu manga hal᷊ẹ̌ ene. Mạeng i kitẹ bersahaja dingangu masanạ naung, i kitẹ kahěngang-hěngang maarěga su těngong Yehuwa dingangu su těngong anạu sěmbaụ. Hakị u ene, pẹ̌dorongke si Yehuwa tadeạu i Sie mẹ̌tul᷊ung si kau tatapẹ̌ bersahaja dingangu masanạ naung. Bọu ene, pẹ̌tiněnạe lawọ contoh taumata bersahaja dingangu masanạ naung seng niwohẹ su Alkitapẹ̌. Kụ, pẹ̌tawakal᷊ịe melayani anạu sěmbaụ dingangu cara botonge ikakoạu.​—Mz. 138:6; 1 Ptr. 5:5.

SU TEMPONG TAUMATA MADIRI DUMARINGIHẸ̌ HABARẸ̌ MAPIA

18-19. Kerea i kitẹ botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ měnginjilẹ̌ maning taumata madiri dumaringihẹ̌?

18 Apa i kau bọu nakadodọ naung ual᷊ingu taumata madiri dumaringihẹ̌ habarẹ̌ mapia arau kětạeng piạ mahal᷊i taumata nipẹ̌sombangengu su tempong něnginjilẹ̌ bọu wal᷊e sarang bal᷊e? Su situasi kerene, apa wotonge koatengu tadeạu tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ arau limembong mal᷊uasẹ̌? Pěmandạe piram baụ těgu su kotak ” Cara tadeạu Hal᷊ẹ̌ Měnginjilẹ̌ Makoạ Limembong Makal᷊uasẹ̌”. Bọu ene, penting lai piạ tiněna nihino soal u hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. Apa mangal᷊ene hal᷊ẹ̌ ene?

19 Pẹ̌tahěndung, alasang kahumotongange i kitẹ měnginjilẹ̌ ene kai měhabarẹ̌ arengu Mawu dingangu Kararatuang’E. Yesus seng naul᷊ị kětạeng mahal᷊i taumata dumal᷊eng su ral᷊eng pěbawiahẹ̌. (Mat. 7:13, 14) Su tempong měnginjilẹ̌, i kitẹ nakaěbạ kehormatan gunang měhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangi Yehuwa, Yesus, lai manga malaekatẹ̌. (Mat. 28:19, 20; 1 Kor. 3:9; Why. 14:6, 7) Yehuwa měmẹ̌mol᷊eng taumata apang mapulu mẹ̌tahamawu si Sie. (Yoh. 6:44) Hakị u ene, mạeng orasẹ̌ ini taumata madiri dumaringihẹ̌ habarẹ̌ mapia, aramanung i sie hědo dumaringihẹ̌ ene su tempo wal᷊inẹ su tempong i kitẹ měnginjilẹ̌.

20. Kerea Yeremia 20:8, 9 něněntiro si kitẹ soal u lumawang pěndang nakadodọ naung?

20 I kitẹ botonge makaěndung mal᷊awọ bọu Nabi Yeremia. I sie nakaěbạ tugasẹ̌ gunang měhabarẹ̌ su taumata madiri dumaringihẹ̌. I sire mělẹ̌hinakang dingangu mělẹ̌heghesẹ̌ si Yeremia ”su kanandụu ěllo”. (Basa Yeremia 20:8, 9.) Su sěngkatempo, i Yeremia sěbạe nakadodọ naung sarang i sie seng madiri měhabarẹ̌. Katewe, i sie tawe něngědo něhabarẹ̌. Kawe nụe? ”Hengetang i Yehuwa” mẹ̌sul᷊ungu putung su wadang i Yeremia, kụ i sie tawe makapěnahang ene. I kitẹ lai botonge makoạ kere i Yeremia mạeng i kitẹ měngěndung dingangu mẹ̌tiněna Hengetangu Mawu ěllo-ěllo. Hasile, karal᷊uasi kitẹ sarung matambah, kụ limembong lawọ taumata mapulu dumaringihẹ̌ su tempong i kitẹ měnginjilẹ̌.​—Yer. 15:16.

21. Tawẹ soale apa nakakoạ si kitẹ nakadodọ naung, kerea i kitẹ botonge makauntung lumawang pěndang ene?

21 I Debi, seng nisěbạ humotong, nẹ̌bera, ”Pěndang nakadodọ naung botonge makoạ senjata matoghasẹ̌ paketangu Setang.” Katewe, Yehuwa limembong matoghasẹ̌ bọu Setang dingangu manga sěnjatane. Hakị u ene, mạeng i kau nakadodọ naung, tawẹ soale apa alasange, pẹ̌dorong tul᷊ungke si Yehuwa. I Sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kau lumawang kurang dingangu karal᷊omeng batangengu hala. I Sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kau su tempong masakị. I Sie lai sarung mẹ̌tul᷊ung si kau tatapẹ̌ seimbang měmanda hak istimewa. Kụ, i Sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kau piạ tiněna positif su tempong měnginjilẹ̌. Hakị u ene, pẹ̌doạe si Amang makěndagẹ̌, kụ paul᷊ị si Sie apa nikapěndangengu. Dingangu tul᷊umang’E, i kau botonge makauntung lumawang pěndang nakadodọ naung.

KAKANTARỊ 41 Daringihẹ̌ko Daroaku

^ par. 5 I kitẹ kěbị bọu nakadodọ naung. Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung piram baụ hal᷊ẹ̌ botonge koateng i kitẹ su tempong i kitẹ nakadodọ naung. Kụ i kitẹ lai měngěndung i kitẹ botonge lumawang pěndang nakadodọ naung dingangu tul᷊umang i Yehuwa.

^ par. 4 Piram baụ areng seng niwal᷊ui.

^ par. 12 Pẹ̌basạe běkeng pěbawiahi Laurel Nisbet su Sedarlah! 8 Januari 1993.

^ par. 69 KETERANGAN GAMBARẸ̌: Piạ su sěngkatempo, sěngkatau saudari nakadodọ naung, katewe i sie nẹ̌tiněna apa seng nikoạe su tempong tamai kụ i sie nẹ̌doa si Yehuwa. I sie mangimang Yehuwa mětẹ̌tahěndung apa seng bọu nikoạe dingangu apa kẹ̌koatenge orasẹ̌ ini.